ustave
O spremembi ustave
22. 07. 2000 16.20
Državni zbor bo v torek, 25. julija, pričel 53. izredno zasedanje na katerem bo odločal o spremembi ustave in s tem povezano o podrobnejši opredelitvi proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu, na dnevnem redu bo tudi t.i. sveženj evropske zakonodaje, s predhodne 52. izredne seje pa bodo prenesli na novo plenarno sejo še šest zakonov.
Zagožen o razmerah v koaliciji
22. 07. 2000 12.48
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka najverjetneje ne bo podprla včerajšnjega sklepa sveta SDS, da bo v primeru sprejetja ustavnega zakona SDS skušala zbrati podpise 30 poslancev za izvedbo naknadnega potrditvenega ustavnega referenduma, je povedal predsednik SLS+SKD Franc Zagožen. Pojasnil je, da sam tak referendum podpira le v primeru, da bi se z njim strinjale vse stranke. Vendar v tej nameri SDS sam vidi predvsem nevarnost, da bo SDS pozvala volivce, naj se referenduma ne udeležujejo, kar bi pomenilo nadaljevanje politične krize. Obenem je izrazil še bojazen, da SDS ne želi rešitve te krize.
SDS bo zbirala podpise za razpis referenduma
22. 07. 2000 10.00
Predsednik SDS Janez Janša je med včerajšnjo sejo sveta stranke, na kateri razpravljajo o aktualnih dogodkih, napovedal, da bo poslanska skupina SDS v primeru, da državni zbor sprejme Potrčev predlog ustavnih sprememb o volilnem sistemu, poskušala zbrati podpise 30 poslancev za razpis naknadnega potrditvenega referenduma, ki bi šele potencialno potrdil legitimnost takšne spremembe ustave. Vendar pa bi takšne spremembe ustave po Janševem mnenju zanikale nekaj, kar je bilo že sprejeto na referendumu, na katerem so se ljudje izrekli za dvokrožni večinski volilni sistem.
Podprt predlog ustavnega zakona
22. 07. 2000 09.59
Pred načrtovano spremembo ustave in s tem povezano podrobnejšo opredelitvijo proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu je komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov podprla predlog ustavnega zakona, na podlagi katerega naj bi 80. člen v prihodnje določal, da se ''poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v DZ, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandata kandidatom''. Predlagano dopolnitev 80. člena ustave in njen izvedbeni del, ki ga je na podlagi minuli teden sprejetih usmerjevalnih stališč v državnem zboru pripravila parlamentarna pravna služba, je komisija podprla s 15 glasovi proti petim. Za predlagani ustavni zakon so glasovali poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS, proti pa štirje poslanci SDS in poslanec SNS. Državni zbor bo o ustavni spremembi, ki naj bi vnesla določene spremembe v obstoječi volilni model za izvedbo letošnjih parlamentarnih volitev, po napovedih odločal na naslednjem izrednem zasedanju s pričetkom v torek, 25. julija.
Delovni posvet SLS+SKD
22. 07. 2000 09.58
Ključna misel z delovnega posveta, na katerem so se zbrali predsedniki občinskih odborov, ministri, poslanci, državni svetniki in člani izvršilnega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, je, da bo stranka imela preveč kandidatov za jesenske državnozborske volitve in se bo zaradi tega težko odločila, kdo bo kandidiral v posameznih volilnih okrajih, je med posvetom v izjavi za javnost povedal predsednik DZ Janez Podobnik in dodal, da bodo morali najprej določiti postopke za izbiro kandidatov in s tem omogočiti izbiro res najboljših. Predsednik stranke Franc Zagožen pa je zatrdil, da je poslanska skupina trdna v svoji odločitvi in bo spremembo ustave podprla tudi med glasovanjem v DZ, podporo tega sklepa pa pričakuje tudi v sami stranki. Na posvetu sta manjkala predsednik vlade Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle, ki sta se opravičila zaradi drugih obveznosti. Zagožen je še povedal, da se sobotnega sestanka pri predsedniku vlade člani njihove stranke ne bodo udeležili, ker se je tako odločila poslanska skupina. Gre za to, da imajo poslanci veliko obveznosti, vabilo na sestanek pa so prejeli šele v petek zjutraj, zato so Bajuku predlagali prestavitev sestanka na ponedeljek, je povedal predsednik SLS+SKD in dodal, da bo, kot kaže, sestanek potekal brez poslancev in večine ministrov iz njihove stranke. Po njegovih besedah večji del stranke podpira spremembo ustave, vendar pa to ne bi smelo pomeniti razpada koalicije Slovenija, saj ta ne bi smela živeti samo na podlagi odločitve, da se uveljavi nekaj, česar ni mogoče uveljaviti. Dejstvo je, da koalicijska pogodba, ki je bila zasnovana za dvokrožni večinski volilni sistem, ni več izvedljiva in da se je treba drugače dogovoriti o sodelovanju v vladi, je še povedal Zagožen in ob tem izrazil prepričanje, da bo vlada do volitev normalno delovala.
Ustavni zakon pripravljen za odločanje v DZ
21. 07. 2000 12.33
Pred načrtovano spremembo ustave in s tem povezano podrobnejšo opredelitvijo proporcionalnega volilnega sistema v temeljnem državnem aktu je komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe s potrebno dvotretjinsko večino navzočih članov podprla predlog ustavnega zakona, na podlagi katerega naj bi 80. člen v prihodnje določal, da se ''poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v DZ, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandata kandidatom''.
Razkol v koaliciji
20. 07. 2000 08.33
Odločitev SLS+SKD - Slovenske ljudske stranke, da kljub zavezi, da se bo zavzemala za uzakonitev večinskega volilnega sistema, podpre predlog ustavnih sprememb in s tem popravke proporcionalnega volilnega sistema, še vedno razvnema strasti v koaliciji Slovenija. Socialdemokrati vztrajajo pri odločitvi ustavnega sodišča, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem, in da je to potrebno spoštovati. V združeni stranki pa so čedalje bolj prepričani, da je bila njihova odločitev pravilna.
Zagožen o sporu v koaliciji
19. 07. 2000 10.42
Podpredsednik stranke SLS+SKD Lojze Peterle je včeraj omenil možnost izrednega kongresa nove združene stranke, kjer naj bi reševali spor s koalicijsko partnerico SDS. Obe stranki za konec tedna napovedujeta tudi ločen posvet vodstev. Danes bo razpravo o ustavnih spremembah volilne zakonodaje nadaljevala tudi komisija za volilni sistem in ustavne spremembe.
Lastninsko preoblikovanje neustavno?
18. 07. 2000 15.48
Ustavno sodišče je nedavno sprejelo pobudo družb Sava, Mura, Pivovarna Union in Terme Čatež za začetek postopka ocene ustavnosti zakona o lastninskem preoblikovanju. Kot v svojem obvestilu navaja ustavno sodišče, bo ocenilo, ali izpodbijani zakon krši v pobudi navedene določbe ustave. S tem je začet postopek za oceno ustavnosti celotnega zakona in ne samo določb, ki so bile izpodbijane v zahtevi predlagateljev, še pojasnjujejo na sodišču.
Hrvaška bo spremenila ustavo
16. 07. 2000 15.39
Predstavniški dom hrvaškega sabora je sinoči na izrednem zasedanju z večino glasov sprejel odločitev za začetek postopka spremembe ustave Republike Hrvaške, kar pomeni prvi korak pri prehodu iz polpredsedniškega v parlamentarni politični sistem. Razprava o spremembi ustave in oblikovanju načrta za te spremembe bo sledila jeseni.
Neskladnost 17. člena ZEVP z ustavo
15. 07. 2000 16.49
Ustavno sodišče je v najnovejši, 64. številki Uradnega lista objavilo odločbo o ugotovitvi neskladnosti zakona o evidenci volilne pravice (ZEVP) oz. njegovega 17. člena z ustavo. Po mnenju ustavnih sodnikov je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, to, da ZEVP ne ureja stalne evidence volilne pravice volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v tujini.
IO SLS+SKD o odločitvi poslanske skupine
15. 07. 2000 15.48
Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je na včerajšnji seji po obširni razpravi z večino sprejel stališče, da so bile izčrpane vse možnosti, da bi uzakonili dvokrožni večinski volilni sistem. Na podlagi ocene poslanske skupine stranke, da tudi ni možnosti za uzakonitev novega zakonodajnega referenduma, je tako ostala samo še ena ustavna pot, to je sprememba ustave.
Srečanje Črnogorcev in srbske opozicije
15. 07. 2000 10.09
Vladajoče črnogorske stranke, naklonjene reformam, in srbska opozicija so se na srečanju na Svetem Štefanu izrekle za skupno demokratično državo. Za dosego tega cilja pa bodo nujne miroljubne in demokratične spremembe ustave ZRJ, ki bodo odražale interes obeh republik, so poudarili udeleženci srečanja v sporočilu za javnost.
Koalicija ne bo razpadla?
14. 07. 2000 20.22
Dober mesec po prisegi nove vlade je bila enotnost koalicije na prvi resni preizkušnji. Združena ljudska stranka se je namreč odrekla v kolicijski pogodbi zapisani zavezi za uveljavitev večinskega volilnega sistema. Njeni poslanci so včeraj podprli ustavne spremembe, ki bi uzakonile drugačen volilni model, zaradi česar so mnogi že ugibali o razpadu pomladnega zavezništva. ''Mislim da koalicija Slovenija zaradi tega ne bo razpadla,'' je dejal Zagožen. Popoldne pa se je poslanska skupina SLS + SKD sestala z izvršilnim odborom stranke. Med sejo je predsednik, ki so ga Socialdemokrati obtožili soliranja, zagotovil, da vodstvo stranke podpira odločitve poslanske skupine v zvezi z volilno zakonodajo.
Volilni sistem je neveljaven
14. 07. 2000 14.28
Vlada je včeraj med razpravami o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki ga je poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem, ugotovila, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu in odločbo ustavnega sodišča. Poslanci so z 68 glasovi že tudi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo slovenske ustave, vlada pa je sprejela tudi poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavno-pravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.
Črna gora tik pred vojno?
14. 07. 2000 12.09
Črnogorska tiskovna agencija Montenafax je včeraj poročala, da so bile minuli petek, ko je črnogorski parlament razpravljal o nedavno sprejetih spremembah jugoslovanske ustave, jugoslovanske vojaške enote v Podgorici v polni bojni pripravljenosti. Generali, zvesti predsedniku Slobodanu Miloševiću, naj bi pripravili vse potrebno za prevrat v Črni gori, je še poročala agencija, sklicujoč se na vojaške kroge.
Zagožen in Janša o odločitvi v DZ
14. 07. 2000 08.50
Predsednika vladnih strank Franc Zagožen (SLS+SKD Slovenske ljudske stranke) in Janez Janša (SDS) sta sinoči v Odmevih na TV Slovenija odgovorila na vprašanje, ali današnja podpora združene stranke predlogu za začetek postopka za spremembo ustave pomeni razpad Koalicije Slovenija ali ne. Medtem ko je Zagožen cenil, da je bila včeraj sprejeta zgolj odločitev za začetek včeraj po njegovem prepričanju nastala neka nova koalicija.
DZ nadaljuje razpravo o volitvah
13. 07. 2000 13.38
Državni zbor je danes začel sejo z včeraj začeto in tudi prekinjeno razpravo o oblikovanju mnenja za predsednika države Milana Kučana o najprimernejšem roku za razpis in izvedbo letošnjih parlamentarnih volitev.
Korzičani za spremembo ustave
13. 07. 2000 12.59
Korziški regionalni parlament je v izjavi, ki jo je izglasoval v noči na četrtek, od Pariza zahteval zakonodajne pristojnosti in enovito politično strukturo otoka, za kar je potrebna sprememba francoske ustave. Parlament v Ajacciu je tako z veliko večino sprejel smernice za nadaljnja pogajanja o samostojnosti na dva departmaja razdeljenega sredozemskega otoka.
O prihodnosti ZRJ na Svetem Štefanu
12. 07. 2000 18.06
Predstavniki srbske opozicija in črnogorske vladne koalicije se bodo v petek sestali na Svetem Štefanu na pogovorih o prihodnosti ZR Jugoslavije. Povod za srečanje so pred tednom dni sprejete spremembe jugoslovanske ustave, osrednja tema pogovorov pa bo morebitno sodelovanje strank na parlamentarnih volitvah. Na srečanje je Demokratska stranka socialistov (DPS) danes povabila Mila Đukanovića.
Je volilni sistem sploh legalen?
12. 07. 2000 17.33
Štiri dni pred prvim možnim rokom za razpis volitev, se je državni zbor lotil razprave o možnosti za takšno spremembo ustave, da bi bil že v njej kot volilni sistem določen proporcionalni sistem. In spet se je vnel boj med zagovorniki in nasprotniki takšne rešitve. Bolj ali manj pa je že jasno, da se je čas, ki je na voljo za kakršnokoli spremembo volilnega sistema, skrajšal še za en dan.
Danes v DZ
12. 07. 2000 10.47
Državni zbor nadaljuje 52. izredno sejo z odločanjem o predlogu za začetek postopka za spremembo ustave RS v smeri določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev. Nato bodo poslanci obravnavali dopis predsednik države Milana Kučana državnemu zboru za posredovanje mnenja parlamenta o rokih za razpis in izvedbo volitev. Kot je napovedal predsednik DZ Janez Podobnik, bo DZ odločal tudi o predlogu predsednika države za izvolitev varuha človekovih pravic. Predsednik države predlaga, da DZ za ombudsmana izvoli sedanjega varuha Ivana Bizjaka, kateremu se konec septembra izteče šestletni mandat, za njegovo potrditev pa je potrebna dvotretjinska večina.
Poslanci danes o datumu volitev
11. 07. 2000 08.07
Državni zbor se bo danes sestal na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t. i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je državni svet izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Ta teden v parlamentu
10. 07. 2000 08.18
Državni zbor se bo ta teden, in sicer jutri sešel na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t.i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je DS izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic. Poslanci naj bi na izrednem zasedanju odločali tudi o mnenju, ki ga bo DZ posredoval predsedniku države Milanu Kučanu glede najprimernejšega dneva za razpis jesenskih rednih parlamentarnih volitev, ter o predlogu skupine 28 poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem (ZLSD) za spremembo 80. člena ustave, s katero bi že v ustavo zapisali proporcionalni volilni sistem, ki ga je matična komisija za volilni sistem zavrnila. Ta teden bo zasedalo tudi več delovnih teles DZ.
Odzivi na črnogorsko resolucijo
09. 07. 2000 14.22
Potem ko je črnogorski parlament v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri je zavrnil spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZRJ, je tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Riker za beograjski zasebni Radio B2-92 dejal, da je Washington v zvezi z ustavnimi spremembami v ZRJ zahteval od predsednika Črne gore Mila Đukanovića, naj se vzdrži prenagljenih enostranskih korakov.
Črnogorski parlament zavrnil spremembe
09. 07. 2000 09.54
Črnogorski parlament je v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri zavrača spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZR Jugoslavije. Poslanci pa v večurni razpravi niso sprejeli predloga o pripravi referenduma, na katerem bi se volilci odločali o neodvisnosti Črne gore. Resolucijo je podprlo 36 poslancev, 18 pa jih je bilo proti.
SLS+SKD o jesenskih volitvah
07. 07. 2000 21.33
Predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen in predsednik strankinega volilnega štaba Janez Podobnik sta na prvi novinarski konferenci stranke po aprilski združitvi predstavila prednostne cilje stranke do volitev in osnovne poudarke, s katerimi bodo nastopili na jesenskih parlamentarnih volitvah.
Črna gora zavrnila spremembe ustave
07. 07. 2000 21.24
Črna gora je zavrnila spremembe ustave, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament v Beogradu, po katerih bodo predsednik in poslanci skupščine voljeni neposredno, enakopravnost manjše republike pa močno omejena.