ustavo
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
Konec obravnave na sodišču ZDA
01. 12. 2000 00.00
Na ameriškem vrhovnem sodišču se je po 90 minutah končala obravnava, v kateri so odvetniki predsedniških kandidatov, demokrata Ala Gora in republikanca Georga Busha mlajšega, predstavili svoje argumente o izidu volitev na Floridi. Vrhovno sodišče ZDA mora namreč odločiti, ali je vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji Gorovih odvetnikov in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi. Uradno ni znano, kdaj bo vrhovno sodišče ZDA sprejelo odločitev.
Bush potrjen za zmagovalca
27. 11. 2000 00.00
Državna sekretarka Floride Katherine Harris je dve uri in pol po izteku roka za oddajo rezultatov ročnega preštevanja glasov za zmagovalca predsedniških volitev na Floridi po pričakovanju potrdila republikanskega kandidata guvernerja Teksasa Georga Busha mlajšega. Harrisova je sprejela le rezultate ročnega preštevanja glasov iz volilnega okrožja Broward in nekaterih manjših, pri čemer je Bush po uradnih podatkih na Floridi dobil skupaj 2,912.790 glasov, kandidat demokratske stranke Al Gore pa 2,912.253 glasov. Uradna razlika znaša 537 glasov za Busha. Takoj po potrditvi rezultatov se je v Washingtonu pojavil pred kamerami podpredsedniški kandidat demokratov Joseph Lieberman in napovedal nadaljevanje boja za Florido. V Palm Beachu so sicer le pol ure pred uradno razglasitvijo rezultatov - v ponedeljek ob pol dveh zjutraj po srednjeevropskem času - dokončali preštevanje nekaj tisoč spornih glasovnic iz strojnega štetja, vendar jih je Harrisova zavrnila, ker niso bili oddani do 23. ure po srednjeevropskem času v nedeljo.
Imenovanje enojezičnih ravnateljev
24. 11. 2000 00.00
Okrajni šolski svet v Beljaku na avstrijskem Koroškem je na svoji zadnji seji potrdil imenovanje dveh enojezičnih ravnateljev na dvojezični ljudski šoli v Diči vasi in v Ločah ob Baškem jezeru. Za njuno imenovanje so glasovali člani svobodnjakov (FPÖ) in Avstrijske ljudske stranke (ÖVP).
Sodnih prepirov še ni konec
23. 11. 2000 00.00
Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.
Sestava delegacije še vedno ni znana?
10. 11. 2000 00.00
Še vedno ni znano, kdo iz Slovenije se bo udeležil vrha EU in zahodnega Balkana, ki bo 24. novembra v Zagrebu, je danes na novinarski konferenci v Zagrebu dejal glavni organizacijski tajnik vrha, veleposlanik Neven Madey. Poudaril je, da so Ljubljani že poslali vabilo za udeležbo na vrhu, da pa se predstavniki slovenske vlade še niso izjasnili niti sporočili, kdo se bo udeležil vrha. Madey je še dejal, da Slovenija na vrhu ne bo imela nobenega posebnega statusa, saj so vsi udeleženci enakopravni.
Hrvaška ima novo ustavo
10. 11. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.
Ustavne spremembe na Hrvaškem
10. 11. 2000 00.00
Hrvaški sabor je pozno sinoči z dvotretjinsko večino sprejel spremembe ustave. Vladna koalicija je s tem izpolnila eno svojih največjih predvolilnih obljub. V spremenjeni ustavi pa ni bilo prostora za Slovence, ki so bili kot manjšina leta 1997 iz nje izbrisani.
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
Kršitev volilne pravice
26. 10. 2000 00.00
Z ustavo zagotovljena volilna pravica slovenskih državljanov, ki živijo v tujini, je bila na letošnjih parlamentarnih volitvah velikokrat kršena. Tako je vsaj sklepati iz številnih pisem in pripomb, ki so jih dobili na Svetovnem slovenskem kongresu (SSK), je na novinarski konferenci poudaril predsednik slovenske konference SSK Danijel Starman.
Banka Slovenije s pobudo o ustavnosti
25. 10. 2000 00.00
Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji ugotovil, da na pismo vladi in državnemu zboru z dne 12. oktobra, v katerem opozarja na neskladja nekaterih določb zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi z zakonom o Banki Slovenije, ni prejel odgovora. Banka Slovenije bo zato v skladu s stališči sveta BS s prejšnje seje ter v skladu z določili zakona o ustavnem sodišču vložila pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, so sporočili iz Banke Slovenije. Dokler obstaja kolizija obeh zakonov, bo do presoje ustavnega sodišča Banka Slovenije delovala skladno s pooblastili, ki jih ima po veljavnem zakonu o Banki Slovenije.
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Raguz novi bosanski premier
18. 10. 2000 00.00
Bosanskohercegovski parlament je danes potrdil imenovanje Hrvata Martina Raguza na položaj predsednika vlade BiH. Raguz, sicer minister za človekove pravice, bo na tem položaju za osem mesecev zamenjal Srba Spasoja Tuševljaka. Tuševljak je bil na položaj imenovan junija, njegov mandat pa so v skladu z ustavo skrajšali, saj je minulo soboto predsedovanje v kolektivnem predsedstvu BiH od alije Izetbegovića prevzel Srb Živko Radišić. Po ustavi namreč dva člana iste skupnosti ne moreta istočasno zasesti dveh glavnih funkcij izvršilne veje oblasti v državi.
Nafta Lendava prodaja delež v Geoplinu
18. 10. 2000 00.00
Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji dala soglasje Nafti Lendava, da lahko proda svoj 4,77-odstotni lastniški delež v podjetju Geoplin. Nafta Lendava lahko tako proda svoj lastniški delež slovenjgraškemu podjetju Ekopur, s čimer se je strinjal tudi Naftin največji lastnik, naftna družba Petrol. Svetovalec predsednika uprave Petrola Franci Perčič je za STA povedal, da so v Petrolu podpirali prodajo Naftinega deleža podjetju Ekopur, O znesku, ki ga bo Nafta iztržila, pa ni želel govoriti. Po pisanju časnika Finance naj bi Nafta svoj delež v Geoplinu prodala za nekaj več kot milijardo tolarjev.
Parlamentarne volitve v Sloveniji
15. 10. 2000 00.00
V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.
Bajuk zavrača Kučanove navedbe
13. 10. 2000 00.00
Popoldne je premier Bajuk ostro zavrnil navedbe v včerajšnjem
BS ne spoštuje zakona?
12. 10. 2000 00.00
Guverner in svet Banke Slovenije (BS) sta s stališči in ukrepi v zvezi z Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS) v BS pripeljala prav določeno politiko in to bolj kot katerikoli zakon, ki ga je sprejel državni zbor, čeprav sta večkrat izrecno poudarila, da nasprotujeta vmešavanju politike v Banko Slovenije, sta v sporočilu za javnost zapisala kandidata LDS na volitvah za poslanca DZ Pavle Gantar in Janez Kopač.
Vajgl o avnojskih sklepih
05. 10. 2000 00.00
"Med slovensko in avstrijsko vlado ne bo prišlo do pogajanj o odpravi avnojskih sklepov," je na predavanju na avstrijski gospodarski zbornici sinoči izjavil slovenski veleposlanik v Avstriji Ivo Vajgl. Vendar pa je Slovenija v posamičnih primerih pripravljena plačati odškodnine, je dejal in dodal, da želijo Avstrijci notranjepolitične spore problematizirati navzven. Vajgl je še menil, da ostra kritika Avstrije na račun Slovenije ni sprejemljiva.
Krivic pisal beneški komisiji
04. 10. 2000 00.00
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se je na sporočilo sekretarja t.i. beneške komisije, da so trije poročevalci komisije že pripravili poročilo o "slovenskem primeru" (komisija naj bi ga obravnavala 14. oktobra) odzval z odprtim pismom beneški komisiji. Krivic med drugim opozarja na enostransko informiranost komisije in pri tem izpostavlja nekaj ustavnopravnih elementov, pomembnih zlasti za presojo vprašanj v zvezi s spremembo ustave. Po njegovih besedah je težko razumljivo, kako so lahko ugledni pravni strokovnjaki pripravili poročilo o tako zapletenem in skrajno spornem primeru na podlagi informacij zgolj ene strani v sporu, razen če so se omejili na vprašanje, ali državni zbor sme po predpisanem postopku spremeniti ustavo. Dvom po njegovih besedah vzbuja dejstvo, da je že pred vlado Andreja Bajuka podobno vprašanje komisiji zastavil njen član in sedanji minister za notranje zadeve Peter Jambrek, "torej glavni avtor sporne odločbe ustavnega sodišča, iz katere ves problem izvira".
Fujimori išče podporo ZDA
29. 09. 2000 00.00
Perujski predsednik Alberto Fujimori po težavah doma išče podporo v Združenih državah Amerike. Na svojem kratkem obisku v Washingtonu se je včeraj najprej srečal z generalnim sekretarjem Organizacije ameriških držav Cesarjem Gavirio, danes pa naj bi se sestal še z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright. Kot je sinoči povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker, Fujimori na obisku išče podporo ZDA za mirno in demokratično spremembo oblasti, ki bi bila tudi v skladu s perujsko ustavo.
Zavrnjeni pobudi za oceno ustavnosti volilne zakonodaje
22. 09. 2000 00.00
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti določb zakona o volitvah v DZ in odloka o razpisu rednih volitev v DZ. Zavrglo pa je pobudi za začetek postopka ocene ustavnosti določb ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena ustave ter odloka o razglasitvi tega ustavnega zakona.
Svet PLO preložil razglasitev neodvisne države
10. 09. 2000 00.00
Centralni svet Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) je palestinskega voditelja Jaserja Arafata pooblastil, naj preloži za 13. september napovedano razglasitev neodvisne palestinske države na 15. november, s čimer bi dali priložnost zastalim bližnjevzhodnim mirovnim pogajanjem. Kot je po dvodnevnih posvetovanjih v Gazi povedal predsedujoči centralnega sveta PLO Salim Zanun, naj bi različna politična telesa do takrat v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z Jeruzalemom, pripravila ustavo in svobodne volitve.
Kongres SDS v Murski Soboti
08. 09. 2000 00.00
V Murski Soboti bo jutri zasedal 6. kongres Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), na katerem bo več kot 400 delegatov odločilo, ali se bo stranka udeležila letošnjih državnozborskih volitev po popravljenem proporcionalnem volilnem sistemu. Izvršilni odbor SDS bo delegatom predlagal odhod na volitve, delegatska podpora predlogu pa bo terjala spremembo resolucije o volilnem sistemu, ki je bila maja lani sprejeta na zadnjem kongresu socialdemokratov v Portorožu.
Verheugen pojasnil sporne izjave
04. 09. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v sinočnjem pogovoru za nemško televizijo ARD pojasnil svoje sporne izjave o referendumu v Nemčiji, na katerem bi se izrekli o sprejemu novih držav v EU.
Chirac za evropsko ustavo
29. 08. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je na letni konferenci francoskih veleposlanikov v Parizu ponovil svojo zahtevo, da bi Evropska unija sprejela ustavo. "Po francoskem predsedovanju Evropski uniji bi morali razmisliti o temeljnem besedilu, ki bi kasneje postalo prva evropska ustava," je poudaril Chirac.
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.
Edinost o pismu Illyju
29. 08. 2000 00.00
Družbenopolitična organizacija Edinost iz Trsta se je odzvalo na pismo, ki ga je ljubljanska županja Vika Potočnik v petek naslovila na tržaškega kolega Riccarda Illyja in v katerem je podprla njegova prizadevanja, da bi zborovanje pripadnikov nacifašističnih organizacij, ki naj bi bilo novembra v Trstu, preprečil.
Bajuk odgovoril Kučanu
29. 08. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku države Milanu Kučanu včeraj poslal odgovor na vprašanje v zvezi s stališčem slovenske vlade do zahtev nekaterih avstrijskih politikov za odpravo avnojskih sklepov. Premier je v pismu poudaril, da si vlada pri izvajanju vseh dejavnosti v zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo prizadeva za učinkovito in pravočasno izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz evropskega sporazuma o pridružitvi, partnerstva za pristop in državnega programa za prevzem pravnega reda evropskih skupnosti.
Novela zakona o političnih strankah
22. 08. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem bo stopila v veljavo novela zakona o političnih strankah, ki ga je DZ sprejel na junijski seji. Vlada je v noveli predvsem upoštevala odločbo ustavnega sodišča, ki je med drugim ugotovilo, da je omejevanje financiranja političnih strank iz državnega proračuna zgolj na parlamentarne stranke v nasprotju z ustavo. Ocenilo je tudi, da mora država z določitvijo načina financiranja političnih strank iz državnega proračuna zagotavljati enakopraven položaj tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih strank.Vlada je s spremembo 23. in 26. člena zakona upoštevala odločbo ustavnega sodišča, s tem da je pri določitvi financiranja političnih strank iz sredstev državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti odpravila razlikovanje med strankami, ki so na volitvah uspele, in tistimi, ki so sicer kandidirale svoje kandidate, pa na volitvah niso uspele. Pri tem je kriterij za pridobitev sredstev vezan na udeležbo strank na volitvah in na pogoj, da so stranke na volitvah dobile določeno podporo volilcev, to se pravi najmanj en odstotek glasov v državi ob pogoju, da je stranka kandidirala v najmanj 3/4 volilnih enot za volitve v DZ in dobila 50 odstotkov glasov, potrebnih za pridobitev enega mesta v občinskem svetu.
Barak napoveduje sprejem ustave
20. 08. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je v današnjem pogovoru za izraelski radio napovedal sprejem ustave ter reformo šolstva in služenja vojaškega roka. Po Barakovih besedah mora Izrael sprejeti ustavo v enem letu, če želi ostati demokratična družba, ki spoštuje tradicijo. Izrael namreč nima ustave, temveč le temeljno zakonodajo. Verske organizacije menijo, da ustavno podlago države predstavlja judovska knjiga Tora.