varnostni svet ZN
Bojkot članov HDZ v BiH
14. 02. 2001 00.00
Glavni odbor Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) v BiH (HDZ BiH) je na današnji seji stranke v Mostarju odločil, da bodo člani stranke bojkotirali oblikovanje oblasti na ravni entitet in države. Odbor se je za to odločil, ker meni, da oblikovanje oblasti trenutno poteka v nasprotju z Daytonskim mirovnim sporazumom in v škodo hrvaškega naroda v BiH. Odbor HDZ BiH je od podpisnikov Daytonskega sporazuma, še posebej od Hrvaške kot enega od porokov za izvajanje sporazuma, zahteval, da se razišče to enostransko in neustavno spreminjanje sporazuma.
Varnostni svet obsodil napade
31. 01. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je ostro obsodil nasilne napade albanskih upornikov na jugu Srbije. Predsedujoči VS, Singapurec Kishore Mahbubani je tudi zahteval, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja. Po poročilu jugoslovanske vojske je bil v zadnjem napadu ubit njihov vojak, štirje pa so bili ranjeni.
Varnostni svet danes o jugu Srbije
30. 01. 2001 00.00
Tiskovni predstavnik ZN Fred Eckart je izjavil, da bo Varnostni svet ZN danes razpravljal o situaciji na jugu Srbije –
Rešitev spora glede Prevlake?
02. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je Varnostnemu svetu ZN poslal pismo v katerem ZN seznanja, da želi ZR Jugoslavija s Hrvaško rešiti spor o strateško pomembnem polotoku Prevlaka. V pismu Žižić poudarja, da naj bi demokratične spremembe v obeh državah omogočile rešitev tega spora na način, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Obenem je dejal, da pričakuje, da bodo pogajanja o tem vprašanju trajala nekaj časa.
Pet novih članic VS ZN
01. 01. 2001 00.00
Varnostni Svet ZN, ki ima deset nestalnih članic in pet stalnih članic s pravico veta - Francijo, Kitajsko, Rusijo, Veliko Britanijo in Združene države Amerike, je z današnjim dnem dobil pet novih nestalnih članic - Irska, Kolumbija, Mauritius, Norveška in Singapur, ki imajo dvoletni mandat. Januarja bo tako15-članskemu VS predsedoval Singapur.
VS ZN o razmerah na Kosovu
20. 12. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je podprl poročilo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana o dejavnostih misije ZN na Kosovu (UNMIK) in mednarodnih mirovnih sil KFOR. Po Annanovem mnenju so razmere na Kosovu in njegovi bližini še naprej napete, čeprav se je število incidentov sicer zmanjšalo. 15 članicam VS ZN je za zaprtimi vrati poročal civilni upravitelj ZN v pokrajini Bernard Kouchner, ki ga bo že kmalu nasledil danski obrambni minister Hans Haekkerup. Ta je v svojem govoru kot glavne naloge UNMIK omenil zagotovitev varnosti in vzpostavitev pravne države na Kosovu. VS ZN je danes tudi obsodil incidente, za katere so odgovorni oboroženi Albanci na območju Preševa na jugu Srbije.
VS podaljšal mandat misiji v DR Kongo
15. 12. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči sprejel resolucijo, s katero je za pol leta podaljšal mandat misiji v Demokratični Republiki Kongo (MONUC) in odobril povečanje števila vojaških opazovalcev, kakor tudi izrazil pripravljenost, da odobri napotitev mirovnih enot na mejo DR Kongo z Ruando. V DR Kongo je trenutno le 200 vojaških opazovalcev, čeprav je VS ZN že odobril napotitev 5500 mirovnih enot. Slednjih še ni, ker še ni mogoče govoriti o miru v državi, vlada DR Kongo pa tudi ovira namestitev enot.
Več tisoč Palestincev na nogah
09. 12. 2000 00.00
Zaradi včerajšnjih, morda najhujših spopadih doslej, ki so zahtevali vsaj deset življenj, je Izrael sinoči blokiral vsa mesta na Zahodnem bregu. Prihajanje in odhajanje iz območja A bo tako za vse Palestince prepovedano, razen za humanitarne namene, so izjavili predstavniki izraelske vojske. Več tisoč Palestincev se je danes na Zahodnem bregu udeležilo pogreba sedmih Palestincev, med njimi štirih policistov, ki so bili ubiti v včerajšnjih spopadih. Trinajst palestinskih gibanj, med njimi tudi Hamas in Islamski džihad, je namreč Palestince pozvalo, naj med pogrebi pripravijo pohode in triurno stavko na Zahodnem bregu. Pogrebne sprevode so pripravili v mestih Janin in Betlehem ter v okolici Ramale, mestih pod palestinsko upravo, ki pa jih je sinoči izraelska vojska zaprla.
Žižić na meji med Srbijo in Kosovom
06. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je obiskal krizno območje na jugu Srbije vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom. Ob tem je dejal, da za Beograd ostaja prednostna naloga diplomatska rešitev spora med uporniškimi kosovskimi Albanci in srbsko policijo na območju. "Položaj bi lahko z uporabo sile razrešili v dveh dneh, toda storili bomo vse, da bi našli mirno rešitev vprašanja," je v Bujanovcu dejal Žižić.
VS predlagal sprejem ZRJ v ZN
01. 11. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči soglasno, brez ugovora in glasovanja, sprejel resolucijo, v kateri priporoča Generalni skupščini sprejetje ZR Jugoslavije v Združene narode. Generalna skupščina naj bi že danes popoldne po lokalnem času obravnavala predlog resolucije o sprejemu, ki ga je pripravila Francija, na seji pa bodo navzoči tudi predstavniki ZRJ, ki so sinoči odpotovali iz Beograda.
Spopadi se še vedno nadaljujejo
27. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu tudi štiri tedne po izbruhu novega vala nasilja umiritev razmer še ni na vidiku. V Hebronu na Zahodnem bregu je pozno sinoči prišlo do obstreljevanja med Palestinci in izraelskimi vojaki, v katerih pa po poročanju izraelskega radia ni bil nihče ranjen. Napadi so se kljub policijski uri nadaljevali tudi danes zjutraj.
Ženske v mirovnih operacijah
25. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je na dan svetovne organizacije v New Yorku opravil prvo sejo v zgodovini o ženskah v oboroženih spopadih in pri izgradnji miru. Razprave se je udeležilo več kot 40 govornikov, med njimi tudi pomočnica generalnega sekretarja ZN in posebna svetovalka za vprašanja spolne enakosti in napredek žensk Angela King. Razpravo je odprl generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da so ženske bolj primerne za preprečevanje ali razreševanje konfliktov kot moški.
Skupščina ZN sprejela resolucijo
21. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, v kateri
Slovenska policista jutri pri Pogorevcu
17. 10. 2000 00.00
Slovenska policista Franca Mišmaša in Matjaža Marolta, ki od aprila letos sodelujeta v mirovni operaciji UNTAET na Vzhodnem Timorju in sta trenutno na dopustu v domovini, bo jutri sprejel generalni direktor policije Marko Pogorevc. Mirovno operacijo na Timorju je Varnostni svet ZN vzpostavil oktobra lani.
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
Izredno zasedanje ZN
14. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov bo verjetno v začetku prihodnjega tedna na pobudo arabskih držav in skupine držav v razvoju sklicala izredno zasedanje zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Države pobudnice so predlagale tudi osnutek resolucije, ki tako kot nedavno sprejeta resolucija Varnostnega sveta obsoja prekomerno uporabo sile v spopadih med Izraelci in Palestinci.
Varnostni svet sprejel podaljšanje misije ZN
13. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes za dva meseca podaljšal misijo opazovalcev ZN v Demokratični republiki Kongo. Petnajst članic VS je soglasno sprejelo resolucijo o dvomesečnem podaljšanju, čeprav VS misije navadno podaljšuje za šest mesecev.
VS obsodil napad na humanitarna delavca
20. 09. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je ostro obsodil napad na dva humanitarna delavca ZN v Gvineji, pri čemer so neznanci v nedeljo enega ubili, drugega pa ugrabili. Predsedujoči Varnostnemu svetu, veleposlanik Malija Moctar Ouane je v izjavi za javnost še sporočil, da VS z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je omenjeni napad sledil številnim vdorom oboroženih skupin iz Liberije in Sierre Leone v zadnjem mesecu dni. Urad ZN za begunce v Gvineji skrbi za okrog 460.000 beguncev, od tega jih je 330.000 iz Sierre Leone in 126.000 iz Liberije. Umor in ugrabitev v
Iz Zahodnega Timorja evakuirali vse sodelavce ZN
07. 09. 2000 00.00
Dan po umoru treh sodelavcev Visokega komisarjata Združenih narodov za begunce (UNHCR) na Zahodnem Timorju s strani indonezijskih oboroženih milic, so ZN od tam umaknili več kot 100 sodelavcev ZN in drugih mednarodnih organizacij ter jih prepeljali na Vzhodni Timor, ki je pod nadzorom ZN, in na Bali. Medtem pa so oblasti na Zahodnem Timorju aretirale 14 osumljencev, ki jih povezujejo z včerajšnjim napadom. Iz UNHCR so potrdili, da so bili trije ubiti sodelavci iz ZDA, Etiopije in Hrvaške. Enega sodelavca še pogrešajo. Hrvaška tiskovna agencija Hina je poročala, da je ubiti Hrvat 29-letni Pero Šimundža iz Splita, ki je na začetku leta kot sodelavec UNHCR odšel na Zahodni Timor. Varnostni svet ZN je napad ostro obsodil in vlado v Džakarti pozval, naj odločno ukrepa proti oboroženim milicam.
Varnostni svet podaljšal mandat misije v DR Kongu
24. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je do 15. oktobra 2000 podaljšal veljavnost mandata misiji ZN v Demokratični Republiki Kongo (MONUC) in pri tem pozval vlado in upornike, da omogočijo namestitev mirovnih sil ZN. Podaljšanje mandata je namenjeno podaljšanju roka za sklenitev diplomatskih dejavnosti v podporo sporazumu o prekinitvi ognja iz Lusake ter za morebitne spremembe v mandatu mirovnih sil. Varnostni svet ZN je generalnega sekretarja Kofija Annana prosil, da mu do 21. septembra poroča o napredku pri izvajanju določil resolucij v zvezi z DR Kongom.
Sodišče za vojne zločine v Sierri Leone
15. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes odobril ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za sojenje obtoženim vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Sierri Leone. Članice VS so soglasno izglasovale resolucijo, ki upošteva prošnjo vlade Sierre Leone za pomoč ZN pri ustanovitvi posebnega sodišča za sojenje zločincem v državi.
Zavezniška letala nadaljujejo napade na Irak
13. 08. 2000 00.00
Zahodne države nadaljujejo letalske napade na Irak, ameriško poveljstvo pa zanika iraške trditve o napadih na civilne cilje.
Podgorica zahteva prepoved preleta letal
13. 08. 2000 00.00
Črnogorske oblasti so zaprosile zahodne vlade, naj razglasijo zračni prostor nad Črno goro za območje, kjer bi bili prepovedani preleti
Vojaškega spopada ne bo
12. 08. 2000 00.00
Načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Nebojša Pavković je včeraj v pogovoru za črnogorski Radio Montena kot "največjo neumnost" označil namige o možnosti vojaškega spopada med dvema republikama in obenem zatrdil, da vojska ne bo poskušala izvesti vojaški udar v Črni gori. Izpostavil pa je, da jugoslovanska vojska ne bo dopustila "vtihotapljenja teroristov in tujih plačancev na ozemlje ZRJ, katerih namen je izzvati spopade med vojsko in črnogorsko policijo ter razbiti skupno državo". Generalpolkovnik Pavković je poudaril, da mejne službe jugoslovanske vojske na območju Črne gore varujejo celovitost zvezne države in nadzorujejo uradne mejne prehode.
Posebno sodišče za Sierro Leone
12. 08. 2000 00.00
Varnostni svet OZN naj bi v ponedeljek odločal o ameriškem osnutku resolucije, s katero bi ustanovili posebno sodišče za preganjanje vojnih zločincev iz afriške države Sierra Leone, kjer so bili predvsem pripadniki uporniške Revolucionarne združene fronte (RUF) znani po krvavih zločinih, kot je sekanje rok in nog civilnemu prebivalstvu.
4.200 mirovnikov za Etiopijo in Eritrejo
11. 08. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem poročilu Varnostnemu svetu predlagal, da bi premirje med Etiopijo in Eritrejo nadzorovalo 4.200 vojakov mirovnih enot ZN. Varnostni svet je 31. julija že odobril namestitev 100 vojaških opazovalcev na razmejitveno črto med državama, tem pa bi se po novem pridružilo še 220 vojaških opazovalcev, ki bi imeli podporo treh pehotnih bataljonov. Operacija ZN se bo imenovala Misija ZN v Etiopiji in Eritreji ali krajše UNMEE. Etiopija in Eritreja sta se že maja 1998 zapletli v obmejni spor, občasni spopadi in krajše vojne pa so trajali vse do maja letos, ko je Etiopija s silovito ofenzivo osvojila sporna območja in še nekaj eritrejskega ozemlja povrhu, kar je slednjo prisililo v podpis premirja pod etiopskimi pogoji.
Jovanović na VS poslal protestno pismo
08. 08. 2000 00.00
Odpravnik poslov jugoslovanskega predstavništva pri ZN Vladislav Jovanović je na Varnostni svet naslovil pismo, s katerim njegova vlada protestira proti odprtju albanskega urada za zvezo na Kosovu. Albanija je 24. julija letos odprla omenjeni urad v Prištini in to dejanje po Jovanovičevih trditvah označila za vzpostavitev diplomatskih odnosov med Albanijo in Kosovom.
10. obletnica embarga v Iraku
06. 08. 2000 17.23
Uradni iraški tisk je danes, ob 10. obletnici uvedbe mednarodnega embarga proti Iraku, embargo označil za ''zločin proti človečnosti''. ''Deseto leto sankcij se začenja brez najmanjšega upanja, da bo Varnostni svet spoštoval svoje obveznosti do Iračanov in brez svetlobe na koncu predora,'' je zapisal dnevnik As-Saura vladajoče stranke Bas.
10. obletnica embarga v Iraku
06. 08. 2000 00.00
Uradni iraški tisk je danes, ob 10. obletnici uvedbe mednarodnega embarga proti Iraku, embargo označil za ''zločin proti človečnosti''. ''Deseto leto sankcij se začenja brez najmanjšega upanja, da bo Varnostni svet spoštoval svoje obveznosti do Iračanov in brez svetlobe na koncu predora,'' je zapisal dnevnik As-Saura vladajoče stranke Bas.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.