varnostnih
Uveljavljena odredba o Vadbenem centru
16. 12. 2000 00.00
V veljavo je danes stopila odredba o določitvi objektov in okolišev objektov Vadbenega centra Gotenica ter ukrepih za njihovo varovanje, ki med drugim določa, da so objekti in okoliši objektov omenjenega centra zaradi funkcije izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja posebnega pomena za opravljanje nalog policije.
Božično-novoletni sejem v Ljubljani
15. 12. 2000 00.00
Slovenska prestolnica dobiva vse bolj praznično podobo. Stalnica praznovanj veselega decembra je posebna praznična okrasitev in osvetlitev mesta, že več kot desetletje pa Ljubljana v času pred novim letom gosti tudi božično-novoletni sejem, ki se je uradno odprl danes. Na številnih stojnicah vzdolž Cankarjevega nabrežja, med Tromostovjem in Čevljarskim mostom, bo možno kupiti raznovrstno blago. Božično-novoletni sejem bo odprt vsak dan do 30. decembra med 10. in 21. uro, nekaj gostinskih stojnic v okviru sejma pa vse do 24. ure.
Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu
13. 12. 2000 00.00
Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.
Rim letos obiskalo 30 milijonov vernikov
13. 12. 2000 00.00
V Svetem letu 2000 je po pisanju tiska Rim obiskalo okoli 30 milijonov romarjev. Italijanski časnik Il Messaggero piše, da je Vatikan z obiskom izredno zadovoljen, saj je presegel vsa pričakovanja. Jubilejno Sveto leto se bo končalo 6. januarja. Časnik še navaja, da bo papež Janez Pavel II. polnočnico v noči s 24. na 25. december letos prvič vodil na Trgu svetega Petra, saj pričakujejo, da se bo svete maše udeležila velika množica vernikov. Papeževi sodelavci so bili sicer proti temu, da bi sveti oče maševal pod milim nebom, in so predlagali, da bi bila polnočnica iz varnostnih razlogov tako kot običajno v cerkvi sv. Petra. Nazadnje je polnočnico na prostem daroval papež Pavel VI. leta 1975.
Minister Bizjak podpisal konvencijo
12. 12. 2000 00.00
Slovenski minister za pravosodje Ivo Bizjak, ki se v Palermu na Siciliji udeležuje konference ZN o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, je podpisal konvencijo, ki naj bi v prihodnje pripomogla k meddržavnemu sodelovanju na tem področju. Kot je dejal minister Bizjak, je boj proti organiziranemu kriminalu ena od varnostnih prioritet naše države, zato Slovenija upa, da bo s konvencijo pridobila širši, mednarodni mehanizem za zatiranje tega pojava.
Koalicija ponuja kompromis
06. 12. 2000 00.00
Vodje poslanskih skupin koalicijskih strank, LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS, Tone Anderlič, Miran Potrč, Janez Podobnik in Ivan Kebrič so pripravili predlog za dogovor o vodenju delovnih teles DZ, ki naj bi po njihovih pričakovanjih še danes omogočil rešitev zapletov pri ustanavljanju in vodenju parlamentarnih komisij in odborov.
SDS in NSi pozdravili ponudbo vladnih strank
06. 12. 2000 00.00
Vodje poslanskih skupin so dopoldne na delovnem pogovoru pri predsedniku DZ razpravljali o predlogu za dogovor glede vodenja delovnih teles, ki so ga opozicijskima SDS in NSi ponudili vodje poslanskih skupin koalicijskih LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS. Opozicijski stranki, ki jima koalicija "ponuja" vodenje šestih delovnih teles, naj bi o predlogu razmislili do prihodnjega petka, 15. decembra, je na seji kolegija pojasnil predsednik DZ Borut Pahor (ZLSD). Miha Brejc (SDS) je ponudbo vladnih strank - ta predvideva ustanovitev dveh dodatnih komisij (za evropske zadeve ter Slovence v zamejstvu in po svetu) -, pozdravil, vendar bi bilo po njegovem treba razmisliti še o ustanovitvi samostojne komisije za invalide.
Novi oboroženi spopadi na jugu Srbije
05. 12. 2000 00.00
Oboroženi kosovski Albanci so davi streljali na položaje jugoslovanske vojske na območju blizu Bujanovca. Med temi napadi ni bil ranjen noben pripadnik jugoslovanskih varnostnih sil, ki tudi niso odgovorile na streljanje, je poročala zasebna agencija Beta, ki se sklicuje na vire blizu policije na jugu Srbije.
Streljali na potniško letalo
05. 12. 2000 00.00
Na letališču v burundijski prestolnici Bujumbura so tamkajšnji uporniki streljali na potniško letalo belgijske letalske družbe Sabena med pristajanjem. Na letalu je bil tudi apostolski nuncij Burundija monsignor Courtney. Po besedah očividcev so bile tri osebe ranjene, predstavniki letališča pa so sporočili, da sta bila pri tem ranjena dva od 150 potnikov. Airbus A-300 je bil na poti iz Bruslja proti kenijski prestolnici Nairobi z vmesnim postankom v Bujumburi. Belgijska letalska družba Sabena je vzpostavila letalsko zvezo po triletni prekinitvi, do katere je prišlo iz varnostnih razlogov.
Vdrli v Madonnino hišo v Londonu
02. 12. 2000 00.00
Tatovi so vlomili v Madonnino londonsko domovanje in ukradli avtomobil njenega partnerja, britanskega režiserja Guya Ritchieja, potem ko so našli ključe od avta, so sporočili londonski policisti. Britanski časniki poročajo, da so pevka, njena dva otroka in Ritchie v času tatvine spali v zgornjem nadstropju hiše v stanovanjski soseski Notting Hill v Londonu. Policija je še povedala, da so bili ukradeni številni drugi predmeti, avto pa so pozneje našli v zahodnem delu Londona. Tatvina se je zgodila le nekaj tednov potem, ko je Madonna sporočila, da namerava živeti v Londonu, ker se tam počuti varno.
Qantas obnovlja floto z Airbusi
30. 11. 2000 00.00
Največji avstralski letalski prevoznik Qantas Airways je oznanil, da bo kupil 31 novih letal ter z njimi nadomestil obstoječo floto, prav tako pa bo s tem zadostil zahtevam naraščajočega povpraševanja. Qantas bo med leti 2006 in 2011 pridobil od družbe Airbus Industrie 12 letal modela A3XX, med leti 2002 in 2005 pa sedem Airbusov A330-200 in šest modelov A330-300. Qantas pa bo prav tako med leti 2002 in 2006 pri ameriškem Boeingu naročil šest letal za dolge polete modela 747-400. Celotna investicija v novo floto naj bi Qantas v prihodnjih desetih letih veljala približno 4,6 milijarde dolarjev. Qantas je tudi napovedal, da bo zaradi varnostnih razlogov iz mednarodnih poletov umaknil model Boeing 747 classic, iz domačih poletov pa model B767-200.
JE Krško potresno varna
29. 11. 2000 00.00
Danes je v Bruslju, kjer se je udeležil zasedanja pododbora EU in Slovenije za okolje, energetiko in transport, direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorič izjavil, da je jedrska elektrarna v Krškem potresno varna, v nasprotnem primeru bi jo sami zaprli. Študije so tudi pokazale, da edina slovenska nuklearka zdrži več potresnega pritiska, kot je bilo načrtovano.
Nova uredba o varovanju
25. 11. 2000 00.00
Konec meseca bo začela veljati uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov, ki bo določila oblike in način njihovega varovanja. Njen sprejem je bil potreben zaradi uskladitve z določili zakona o policiji, prispevala pa naj bi tudi k racionalizaciji dela in trošenja sredstev.
Srečanje Putin - Blair
21. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in britanski premier Tony Blair sta se danes v sestala Moskvi, kjer sta se pogovarjala o nadzoru nad jedrskim orožjem, evropski obrambni politiki in dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Blair je Putina na njunem petem letošnjem srečanju seznanil z načrti Evropske unije o oblikovanju varnostnih enot za krizno posredovanje. Putin je poudaril, da mora biti unijina obrambna politika transparentna, obenem pa dejal da ti procesi v Evropi potekajo ne glede na to, ali se s tem strinjajo ali ne in mi jim ne mislijo nasprotovati.
Deset let sindikata železničarjev
18. 11. 2000 00.00
Letos mineva deset let od ustanovitve dveh sindikatov, Svobodnega in neodvisnega sindikata v železniškem prometu ter Samostojnega sindikata vlakospremno postajnega osebja, ki sta leta 1994 ustanovila Sindikat železničarjev Slovenije (SŽS). Ta jubilej bodo danes popoldne proslavili v ljubljanski Festivalni dvorani. SŽS je reprezentativni sindikat za dejavnost železniškega prometa in sopodpisnik kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa. Šteje 1957 članov, ki so zaposleni na Slovenskih železnicah (SŽ) v poklicih, kot na primer sprevodnik, vlakovodja, premikač, vlakovni odpravnik, strokovni delavec, skratka zaposleni v skoraj vseh poklicih v tem javnem podjetju, od proizvodnih do vodilnih delavcev. V preteklem desetletnem obdobju so po besedah predsednika SŽS Alberta Pavliča delali predvsem na področju izboljšanja položaja zaposlenih na SŽ. "Sindikat je predvsem s svojim delom in rezultati postal eden vidnejših dejavnikov na Slovenskih železnicah, in sicer tako po številu članstva, reprezentativnosti ter konstruktivnih kot po ustvarjalnih prispevkih ter številnih dosežkih," je poudaril prvi mož SŽS.
Ubita dva palestinska policista
17. 11. 2000 00.00
V spopadih na palestinskih avtonomnih območjih so v četrtek umrli štirje Palestinci, v noči na petek pa sta v Jerihu na Zahodnem bregu umrla dva palestinska policista. Po podatkih Palestincev sta policista obstreljevala oporišče izraelske vojske, izraelski vojaki pa so na streljanje odgovorili. O streljanju so v noči na petek poročali tudi iz drugih krajev na Zahodnem bregu. Izraelska vojska naj bi v godoče ovirala dostavo blaga na palestinska ozemlja, gorivo pa naj bi Palestincem dobavljali samo v zelo omejenih količinah. Izraelski premier Ehud Barak je tudi ukazal, naj Izrael "iz varnostnih razlogov" Palestincem ne nakaže več milijonov dolarjev kot vračilo preveč plačanih davkov.
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Barak pred zahtevami po večji odločnosti
15. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je sinoči iz ZDA, kjer se je pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vrnil v domovino. Barak je obisk v Washingtonu zaradi poslabšanja razmer na palestinskih ozemljih končal predčasno. Že sinoči naj bi vodil sejo sveta za državno varnost, ki pa so jo prestavili na današnje jutro. Iz krogov, ki so blizu izraelskemu premieru, se je izvedelo, da naj bi imel slednji v noči na sredo vrsto pogovorov s predstavniki izraelskih varnostnih organov. Na današnji dan leta 1988 so namreč Palestinci v Alžiru simbolično razglasili palestinsko državo v izgonu. Na trgu Zion v Jeruzalemu se je sinoči zbralo kakih 2000 judovskih naseljencev, ki so Baraka pozivali k opustitvi politike "zadržanosti" do palestinskih nemirov, je poročala izraelska televizija. Pred Barakovo rezidenco v Jeruzalemu pa je poslanec stranke Likud Limor Livnat organiziral ločen protest, v katerem je prav tako zahteval več odločnosti v odnosih s Palestinci. Na pogovore o bližnjevzhodnem mirovnem procesu je sinoči v Egipt prispel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Srečal se je z egiptovskim kolegom Amirjem Muso, danes pa naj bi se sestal tudi s predsednikom Hosnijem Mubarakom.
Reševalci nadaljujejo z delom
14. 11. 2000 00.00
Reševalci so tudi danes ponoči v predoru pod Kitzsteinhornom pri Kaprunu, v katerem je v soboto zgorel vlak s smučarji, nadaljevali reševanje trupel. Včeraj so iz predora potegnili najmanj 66 trupel. Ta naj bi dopoldne prepeljali na inštitut za sodno medicino v Salzburgu, kjer bodo določili njihovo identiteto.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
MZZ priporoča pazljivost v Egiptu
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes priporočilo vsem, ki želijo potovati v Egipt, naj zaradi poslabšanih varnostnih razmer v tej državi dosledno spoštujejo navodila egiptovskih varnostnih organov in turistične policije ter naj po možnosti potujejo v organiziranih skupinah. Priporočilo velja za potovanja v Zgornji Egipt - Luksor, Asuan, Menyo in Assuit.
Računalniški tabor Abort2000
09. 11. 2000 00.00
Med 10. in 12. novembrom bo na Gospodarskem razstavišču (galerija hale A - prvo nadstropje) potekal Računalniški tabor Abort2000, največja neprofitna računalniška prireditev v Sloveniji. Prireditev letos poteka že četrtič, njen cilj pa je združiti vse zvrsti računalniškega udejstvovanja katerih glavni namen ni komercialni uspeh, pač pa raziskovanje meja digitalnega sveta, odkrivanje novih možnosti komuniciranja in konec koncev zabava na prav poseben način. Abort združuje pisan nabor računalniških dejavnosti, ki bolj ali manj neopazno potekajo v Sloveniji: vse od fenomena operacijskega sistema Linux, računalniških umetnosti, navijanja procesorjev na neverjetne frekvence in hkrati navduševanja nad računalniškimi "old-timerji" do iskanja lukenj v varnostnih sistemih in še mnogo več. Najbolj zanimiv program bo v soboto pozno popoldan in zvečer, ko si boste lahko ogledali tekmovanja izdelkov različnih kategorij, od glasbe, slik in 3d animacij do posebnih demo in Flash kategorij.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Srečanje Mubaraka in Arafata
08. 11. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je po srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Kairu dejal, da se Arafat zavzema za nadaljevanje mirovnega procesa in si prizadeva za vzpostavitev miru.
Upor v srbskih zaporih
07. 11. 2000 00.00
Položaj v zaporu v Nišu se je po nemirih ponoči umiril, čeprav se je iz zapora vil gost dim. Zaporniki so namreč podtaknili požar v več zgradbah, okrepljene policijske enote pa so varovale gasilce pri gašenju ognjenih zubljev. V zaporu je trenutno 1200 zapornikov, od tega 300 Albancev s Kosova, ki so v posebnem krilu in pri nemirih niso sodelovali. To je izjavil direktor zapora Miodrag 195144orđević. Petsto upornih zapornikov je zahtevalo skrajšanje kazni za tretjino, ne glede na storjeno dejanje, boljše življenjske razmere v zaporu in odstop zaporniške uprave. Predstavniki srbskega ministrstva za pravosodje bodo še danes obiskali zapor v Nišu. Upor zapornikov v največjem srbskem zaporu v Sremski Mitrovici pa se nadaljuje tudi danes.
Fiatova strada na popravilo
06. 11. 2000 00.00
Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat je več kot 8000 lastnikov vozila strada, kombiniranega vozila iz družine palio, v Italiji pozval, naj se oglasijo pri njegovih zastopnikih zaradi popravil varnostnih zaponk pri varnostnih pasovih na sprednjih sedežih. Pri Fiatu so opozorili, da je poziv preventivne narave in da doslej niso prejeli reklamacij zaradi napake. Modela strada, ki ga izdelujejo v Braziliji, prodajajo pa v Evropi, na slovenskem trgu še ni. Iz Fiata so še sporočili, da bodo takšne akcije naredili tudi v drugih državah, kjer prodajajo ta model.
Spopadi na območju Gaze
31. 10. 2000 00.00
Na območju Gaze so se v več krajih spopadli pripadniki izraelske vojske in Palestinci. Več sto Palestincev je izraelske vojake obmetavalo s kamenjem, ti pa so odgovorili s streljanjem z gumijastimi naboji in solzivcem. V spopadih je umrl en Palestinec, 14 pa je ranjenih.
Nesreča helikopterja v Italiji
31. 10. 2000 00.00
V nesreči helikopterja italijanske vojaške policije, ki je sinoči strmoglavil v bližini mesta Livorno na toskanski obali, je umrlo vseh osem potnikov in članov posadke. Kot je poročala italijanska televizija, so pripadniki italijanskih varnostnih sil šest ponesrečencev že našli, dva pa še iščejo. Vzrok nesreče zaenkrat še ni znan, domnevajo pa, da je šlo bodisi za tehnično okvaro ali pa za človeško napako. Helikopter AB 412 je strmoglavil kmalu po vzletu z otoka Capraia. Med žrtvami nesreče je sedem karabinjerjev, osma žrtev pa je civilist, ki naj bi ga peljali na sodišče.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.