varnostnih
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Barak pred zahtevami po večji odločnosti
15. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je sinoči iz ZDA, kjer se je pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vrnil v domovino. Barak je obisk v Washingtonu zaradi poslabšanja razmer na palestinskih ozemljih končal predčasno. Že sinoči naj bi vodil sejo sveta za državno varnost, ki pa so jo prestavili na današnje jutro. Iz krogov, ki so blizu izraelskemu premieru, se je izvedelo, da naj bi imel slednji v noči na sredo vrsto pogovorov s predstavniki izraelskih varnostnih organov. Na današnji dan leta 1988 so namreč Palestinci v Alžiru simbolično razglasili palestinsko državo v izgonu. Na trgu Zion v Jeruzalemu se je sinoči zbralo kakih 2000 judovskih naseljencev, ki so Baraka pozivali k opustitvi politike "zadržanosti" do palestinskih nemirov, je poročala izraelska televizija. Pred Barakovo rezidenco v Jeruzalemu pa je poslanec stranke Likud Limor Livnat organiziral ločen protest, v katerem je prav tako zahteval več odločnosti v odnosih s Palestinci. Na pogovore o bližnjevzhodnem mirovnem procesu je sinoči v Egipt prispel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Srečal se je z egiptovskim kolegom Amirjem Muso, danes pa naj bi se sestal tudi s predsednikom Hosnijem Mubarakom.
Reševalci nadaljujejo z delom
14. 11. 2000 00.00
Reševalci so tudi danes ponoči v predoru pod Kitzsteinhornom pri Kaprunu, v katerem je v soboto zgorel vlak s smučarji, nadaljevali reševanje trupel. Včeraj so iz predora potegnili najmanj 66 trupel. Ta naj bi dopoldne prepeljali na inštitut za sodno medicino v Salzburgu, kjer bodo določili njihovo identiteto.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
MZZ priporoča pazljivost v Egiptu
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes priporočilo vsem, ki želijo potovati v Egipt, naj zaradi poslabšanih varnostnih razmer v tej državi dosledno spoštujejo navodila egiptovskih varnostnih organov in turistične policije ter naj po možnosti potujejo v organiziranih skupinah. Priporočilo velja za potovanja v Zgornji Egipt - Luksor, Asuan, Menyo in Assuit.
Računalniški tabor Abort2000
09. 11. 2000 00.00
Med 10. in 12. novembrom bo na Gospodarskem razstavišču (galerija hale A - prvo nadstropje) potekal Računalniški tabor Abort2000, največja neprofitna računalniška prireditev v Sloveniji. Prireditev letos poteka že četrtič, njen cilj pa je združiti vse zvrsti računalniškega udejstvovanja katerih glavni namen ni komercialni uspeh, pač pa raziskovanje meja digitalnega sveta, odkrivanje novih možnosti komuniciranja in konec koncev zabava na prav poseben način. Abort združuje pisan nabor računalniških dejavnosti, ki bolj ali manj neopazno potekajo v Sloveniji: vse od fenomena operacijskega sistema Linux, računalniških umetnosti, navijanja procesorjev na neverjetne frekvence in hkrati navduševanja nad računalniškimi "old-timerji" do iskanja lukenj v varnostnih sistemih in še mnogo več. Najbolj zanimiv program bo v soboto pozno popoldan in zvečer, ko si boste lahko ogledali tekmovanja izdelkov različnih kategorij, od glasbe, slik in 3d animacij do posebnih demo in Flash kategorij.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Srečanje Mubaraka in Arafata
08. 11. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je po srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Kairu dejal, da se Arafat zavzema za nadaljevanje mirovnega procesa in si prizadeva za vzpostavitev miru.
Upor v srbskih zaporih
07. 11. 2000 00.00
Položaj v zaporu v Nišu se je po nemirih ponoči umiril, čeprav se je iz zapora vil gost dim. Zaporniki so namreč podtaknili požar v več zgradbah, okrepljene policijske enote pa so varovale gasilce pri gašenju ognjenih zubljev. V zaporu je trenutno 1200 zapornikov, od tega 300 Albancev s Kosova, ki so v posebnem krilu in pri nemirih niso sodelovali. To je izjavil direktor zapora Miodrag 195144orđević. Petsto upornih zapornikov je zahtevalo skrajšanje kazni za tretjino, ne glede na storjeno dejanje, boljše življenjske razmere v zaporu in odstop zaporniške uprave. Predstavniki srbskega ministrstva za pravosodje bodo še danes obiskali zapor v Nišu. Upor zapornikov v največjem srbskem zaporu v Sremski Mitrovici pa se nadaljuje tudi danes.
Fiatova strada na popravilo
06. 11. 2000 00.00
Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat je več kot 8000 lastnikov vozila strada, kombiniranega vozila iz družine palio, v Italiji pozval, naj se oglasijo pri njegovih zastopnikih zaradi popravil varnostnih zaponk pri varnostnih pasovih na sprednjih sedežih. Pri Fiatu so opozorili, da je poziv preventivne narave in da doslej niso prejeli reklamacij zaradi napake. Modela strada, ki ga izdelujejo v Braziliji, prodajajo pa v Evropi, na slovenskem trgu še ni. Iz Fiata so še sporočili, da bodo takšne akcije naredili tudi v drugih državah, kjer prodajajo ta model.
Spopadi na območju Gaze
31. 10. 2000 00.00
Na območju Gaze so se v več krajih spopadli pripadniki izraelske vojske in Palestinci. Več sto Palestincev je izraelske vojake obmetavalo s kamenjem, ti pa so odgovorili s streljanjem z gumijastimi naboji in solzivcem. V spopadih je umrl en Palestinec, 14 pa je ranjenih.
Nesreča helikopterja v Italiji
31. 10. 2000 00.00
V nesreči helikopterja italijanske vojaške policije, ki je sinoči strmoglavil v bližini mesta Livorno na toskanski obali, je umrlo vseh osem potnikov in članov posadke. Kot je poročala italijanska televizija, so pripadniki italijanskih varnostnih sil šest ponesrečencev že našli, dva pa še iščejo. Vzrok nesreče zaenkrat še ni znan, domnevajo pa, da je šlo bodisi za tehnično okvaro ali pa za človeško napako. Helikopter AB 412 je strmoglavil kmalu po vzletu z otoka Capraia. Med žrtvami nesreče je sedem karabinjerjev, osma žrtev pa je civilist, ki naj bi ga peljali na sodišče.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Hekerji vdrli v Microsoft
30. 10. 2000 00.00
Konec prejšnjega tedna so zaenkrat še neznani hekerji vdrli v interno mrežo največjega izdelovalca programske opreme na svetu, Microsofta, ter si ogledali izvorno kodo nekaterih programov.
Projekt internetnega ombudsmana
28. 10. 2000 00.00
Projekt internetnega ombudsmana, s katerim so v sosednji Avstriji začeli oktobra tega leta, se je izkazal kot dobra poteza, saj se je od pilotske faze v januarju pa do dejanskega začetka delovanja ukvarjal z več kot 700 vprašanji in 105 problemi elektronskega trgovanja. Kot so sporočili s sejma INFOS '00, Zveza potrošnikov Slovenije že sodeluje s sosedi in potrošniki bodo lahko v nekaj letih izbirali med resnimi in zanesljivimi ponudniki v internetni trgovini.
Annan izrazil začudenje
26. 10. 2000 00.00
V prestolnici Slonokoščene obale Abidjan je sinoči ponovno zavladal mir, potem ko je na tisoče ljudi na ulicah proslavilo odhod vodje vojaške hunte, generala Roberta Gueia. Ta naj bi namreč po poročanju britanskega radia BBC skupaj z družino zbežal v Benin.
Pogovori o varnosti končani
26. 10. 2000 00.00
V Gazi so se danes po dveh urah končali pogovori med predstavniki izraelske vojske in palestinskih varnostnih organov, na katerih naj bi govorili predvsem o načinih, kako zmanjšati napetosti v regiji. O vsebini pogovorov še ni nič znanega. Izraelska vojska pa je sicer napovedala, da naj bi se še danes s palestinskimi kolegi ločeno sestala izraelska poveljnika Jom Tov Samia in Jicak Eitan. Iz Gaze medtem poročajo, da je bil v samomorilskem napadu ubit palestinski napadalec.
Odobren izvoz enkripcijskih tehnologij
24. 10. 2000 00.00
Po večletih pritiskov s strani računalniške industrije se je Clintonova administracija odločila dovoliti izvoz najmočnejših enkripcijskih tehnologij v 23 različnih držav. Od prejšnjega četrtka dalje so varnostni mehanizmi tako na voljo tudi vladam evropske unije, Avstralije, Japonske, Nove Zelandije, Norveške, Švice, Češke, Poljske in Madžarske. Letos je Commerce Department, ameriški ekvivalent našega Ministrstva za gospodarstvo, že odobril prodajo enkripcije gospodarskim subjektom v teh in še nekaterih drugih državah, med katerimi je tudi Slovenija. Omenjene spremembe so sad dolgoletnih prizadevanj ameriške računalniške industrije, saj so se nekatera velika podjetja že nekaj časa trudila dobiti dovoljenje za prodajo orodij, ki bodo pripomogla k varnejšim elektronskim transakcijam na stari celini in v ostalih z ameriško enkripcijo blagoslovljenih državah. Zanimiv je pri tem predvsem nenaden obrat Bele hiše od nasvetov pravne stroke in varnostnih agencij k čistemu kapitalističnemu razmišljanju, saj ni skrivnost, da bo dobiček ob takšnem povečanju trga najbrž velikanski, razen tega pa bo ameriškim podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem tovrstne programske opreme tako tudi omogočeno obdržati vodilno vlogo na tržišču. Pri BSA (Business Software Alliance) so po desetih letih boja proti mlinom na veter na moč zadovoljni s takšnim stališčem vlade. “
London umaknil 12 jedrskih podmornic
21. 10. 2000 00.00
Britanska mornarica je zaradi varnostnih pomanjkljivosti v hladilnem sistemu reaktorja ene od jedrskih podmornic iz svoje operativne flote umaknila dvanajst jedrskih podmornic tipa trafalgar. To je v današnji izdaji britanskega časopisa Times potrdilo tudi britansko zunanje ministrstvo. Državni sekretar John Spellar je izjavil, da so težave omenjenih podmornic "resnejše kot so domnevali."
Vrh foruma Evropa-Azija
20. 10. 2000 00.00
V južnokorejski prestolnici se je začel dvodnevni vrh foruma Evropa-Azija, t.i. ASEM, na katerem sodelujejo voditelji 15 članic EU in desetih azijskih držav. To je že tretji ASEM, ki je najpomembnejše mednarodno srečanje na korejskih tleh po olimpijskih igrah leta 1988. Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob odprtju srečanja pozval države udeleženke, naj podprejo najnovejši proces zbliževanja in sprave med Južno in Severno Korejo. Ob začetku zasedanja o varnostnih in političnih vprašanjih so udeleženci sprejeli posebno izjavo o miru na Korejskem polotoku. Na vrhu naj bi sicer največ pozornosti namenili prihodnjemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu sodelovanju med Evropo in Azijo. Ob robu 3. vrhunskega zasedanja Evropske unije in Azije (ASEM) v Seulu se je danes v južnokorejski prestolnici zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki nasprotujejo procesu globalizacije. Proteste so pripravili v olimpijskem parku, ki je od prizorišča vrha oddaljen več kilometrov, po poročanju medijev pa so protesti minili mirno. V študentskih protestih pred poslopjem, kjer so se zbrali evropski in azijski voditelji, pa sta bila danes v posredovanju policije, ki je razgnala kakih 400 študentov, po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap ranjena dva protestnika. Študentje so udeležencem vrha želeli predati pismo, v katerem obsojajo "razprodajo" korejskega gospodarstva. Na območju kongresnega centra sicer velja prepoved shodov. Različne skupine ostalih slojev prebivalstva so se medtem povezale v združenje ASEM 2000 Ljudski forum, ki zaghteva vključitev različnih družbenih skupin v delo vrha. Voditelji EU in azijskih držav bodo danes in jutri v Seulu govorili predvsem o smernicah prihodnjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema celinama.
Srečanje Koštunice z vodstvom vojske in policije
19. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je danes v Beogradu srečal z načelnikom generalštaba jugoslovanske vojske Nebojšo Pavkovićem, vodjo srbske obveščevalne službe Radomirjem Markovićem in srbskim predsednikom Milanom Milutinovićem. Kot so sporočili iz urada predsednika ZRJ, so na srečanju govorili o varnostnih razmerah v državi in potrebi, da vojska in policija v polni meri izpolnjujeta zakonsko določene obveznosti.
Trije mrtvi v novih incidentih
19. 10. 2000 00.00
Nasilje na območju palestinskih avtonomnih ozemelj kljub dogovoru o premirju, ki sta ga v torek na bližnjevzhodnem vrhu v egiptovskem Šarm el-Šejku dosegla izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat, ne pojenja. Danes so judovski naseljenci na območju Nablusa ubili Palestinca, v streljanju pa sta bila ranjena še dva naseljenca in dva Palestinca, so sporočili očividci in predstavniki tamkajšnje bolnišnice. V eksploziji, ki je uničila sedež palestinske policije v Betlehemu, pa sta bila ubita najmanj dva pripadnika palestinskih varnostnih sil, več pa jih je po trditvah očividcev huje ranjenih. Vzrok eksplozije na sedežu policijske enote, ki je zadolžena za varovanje palestinskega voditelja Jaserja Arafata, za zdaj še ni znan.
Mohamedova vojska odgovorna za napada v Jemnu
13. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji eksploziji na ameriškem rušilcu USS Cole se je danes zgodil še bombni napad na britansko veleposlaništvo v Sani, ki pa ni terjal žrtev.
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.
Barak in Arafat sprejela predlog ZDA
02. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v telefonskem pogovoru izraelskemu premieru Ehudu Baraku in palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu predlagal preiskavo najnovejših spopadov na Bližnjem vzhodu. Po pogovorih sta Barak in Arafat predlog sprejela, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše P. J. Crowley.
Dva načina oblikovanje olimpijske ekipe
01. 10. 2000 00.00
Vodja odbora za vrhunski šport Janko Dvoršak je bil najbolj izpostavljen tudi ob letošnjem izboru športnikov za nastop na olimpijskih igrah. Po nastopu pa je že čas za prvo analizo. Dvoršak, ki je bil tudi pomočnik vodje slovenske odprave v Sydneyju, pravi da sta možnosti za sestavo olimpijskih reprezentanc v prihodnje le dve - še naprej nekaj večja širina, ali pa manjša zasedba z visokimi tekmovalnimi cilji.