vek
Dolga zgodovina seksi igračk
24. 11. 2006 10.53
Antične pohotnice svojim potrebam resda niso mogle streči z baterijskimi vibratorji, toda izumov za samozadovoljevanje že takrat ni primanjkovalo. <br /> <b>Piše: Max Modic</b>
Bogata ruska mafija
17. 10. 2006 15.43
Ruska kriminalna skupina je "oprala" sedem milijard dolarjev. Od kod je denar, ni znano.
Srednji vek v Mariboru
01. 09. 2006 17.28
Srednji vek - kaj neki bi moral pomeniti za nas, ki živimo v 'totem Mariboru', ki nudi polno skledo kulturnih prireditev?
Ročna dela in drugi grehi
16. 06. 2006 13.20
<b>EKSKLUZIVNO:</b><br /> Novi srednji vek: kardinal Rode grmi proti ginekologiji, Cerkev pa že stoletja proti samozadovoljevanju. <b>Piše: Max Modic</b>.
Našli tri tisoč let star meč
19. 05. 2006 17.48
V Blejskem jezeru so arheologi našli več kot tri tisoč let star bronasti meč. Gre za izjemno arheološko najdbo.
Na liposukcijo tudi moški
27. 03. 2006 14.30
Vedno več moških si želi popolno telo brez odvečne maščobe in povešene kože. Zato redno obiskujejo lepotne kirurge.
Haider mimo ustave
23. 02. 2006 08.38
Jörg Haider je znova napadel avstrijsko ustavno sodišče zaradi odločb o dvojezičnih krajevnih napisih.
Želijo si diplomatske poti
05. 02. 2006 09.08
Pot za pogajanja je še vedno odprta, je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Hamid Reza Asefi.
Dihaj mi za ovratnik!
22. 10. 2005 09.08
Zaspanega voznika bo po novem prebudilo pihanje v vrat. Če to ne bo dovolj, mu bo zaigrala divja glasba.
Snežni plazovi zasuli Indijce
22. 02. 2005 00.00
Snežni plazovi so od sobote v indijskem delu pokrajine Kašmir zahtevali najmanj 188 smrtnih žrtev.
Lepa, a vedno budna
17. 11. 2004 00.00
Neka mlada Tajvanka je namesto želenih zahodnjaških oči dobila težke neprespane noči.
Berlusconi skriva presajene lase?
20. 08. 2004 00.00
Ruta, ki je prekrivala Berlusconijevo glavo ob obisku Blaira, naj bi skrivala nove lasne vsadke.
Ljudstvo proti nazadnjaškemu Bushu
26. 04. 2004 00.00
Ameriško prestolnico je preplavil protest skoraj milijonske množice, ki nasprotuje zmanjšanju ustavno zagotovljene pravice do umetne prekinitve nosečnosti.
Berlusconi na lepotni operaciji
22. 01. 2004 00.00
Italijanskemu premieru Silviu Berlusconiu so plastični kirurgi na lepotni operaciji operirali veke, obraz in vrat.
Terorizem: Je ogrožena tudi Slovenija?
21. 11. 2003 00.00
Po terorističnih napadih v Turčiji smo se o napadalcih in njihovi strategiji pogovarjali z dr. Antonom Beblerjem z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
70. let Umberta Eca
02. 01. 2002 00.00
Umberto Eco, lingvistični filozof in strokovnjak za množične komunikacije, kolumnist in avtor številnih znanstvenih del in uspešnic, ki so izšle v milijonskih nakladah, bo 5. januarja praznoval 70. rojstni dan.
Kdo seje nemir med britanskimi muslimani?
14. 11. 2001 00.00
Organizacija Al Muhajiron s sedežem v Londonu trdi, da je rekrutirala na stotine muslimanov za "svete vojne" v Čečeniji in Bosni in na tisoče za vojno v Afganistanu.
Profil Mula Mohameda Omarja
30. 09. 2001 00.00
Afganistanska vas Singesar ni videti kraj, iz katerega bi lahko izviral človek, ki kljubuje mednarodni protiteroristični koaliciji in vojaško mogočnim ZDA noče izročiti Osame bin Ladna, svojega osebnega gosta, glavnega osumljenca za srhljive samomorilske napade v New Yorku in Washingtonu.
Odzivi na usmrtitev Timothyja McVeigha
12. 06. 2001 00.00
Tuji tisk se v današnjih izdajah odziva na včerajšnjo usmrtitev Timothyja McVeigha, ki je 19. aprila 1995 v Oklahoma Cityju izvedel teroristični napad, v katerem je umrlo 168 ljudi. Češki liberalni časnik Pravo povezuje McVeighovo usmrtitev z dogajanjem v srednjem veku, švicarski Berner Zeitung pa meni, da so McVeigha z usmrtitvijo rešili misli na njegove žrtve. Pariški levousmerjeni časnik L'Humanite opozarja, da je sedanji predsednik ZDA George Bush kot teksaški guverner zavrnil 135 pomilostitev, po ocenah danskega liberalnega časnika Politiken pa je bila usmrtitev McVeigha en velik žalosten cirkus.
Nemcov o pogajanjih s čečenskimi uporniki
27. 12. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine ruskih liberalcev (SPS) v dumi Boris Nemcov je sinoči poročal predsedniku države Vladimirju Putinu o izidih srečanja s čečenskimi predstavniki v Ingušiji minuli konec tedna. Po polurnih pogovorih s Putinom je Nemcov dejal, da je bil Putinov odziv na pogovore s Čečeni "povsem normalen", poroča ruska tiskovna agencija RIA. Poslanska skupina SPS je sporočila, da so s Čečeni podpisali protokol v petih točkah, vendar pa se je uradni Kremelj od tega dejanja ogradil, češ da parlamentarci SPS nimajo mandata za pogajanja z uporniki.
Razstava o samostanu Sankt Gallen
11. 12. 2000 00.00
Arhitekturni muzej Ljubljana in veleposlaništvo Švice v Sloveniji s sedežem v Budimpešti sta v Jakopičevi galeriji odprla razstavo Samostan Sankt Gallen - Središče kultur, ki jo je pripravil Arhiv samostana Sankt Gallen v sodelovanju s Pro Helvetia, švicarskim skladom za kulturo. Razstava je potovalna in je obkrožila mesta vse od Rima do Damaska, v Ljubljano pa je prišla iz Zagreba, je povedal ravnatelj Arhitekturnega muzeja Peter Krečič in še dodal, da omenjena razstava odpira vrata tudi krepitvi odnosov med državama. Razstava Samostan Sankt Gallen - središče kulture bo na ogled do 9. januarja prihodnje leto.
Zapuščina našega časa za prihodnje rodove
05. 07. 2000 12.19
Na našem planetu imamo tudi organizacijo, ki skrbi za zapuščino našega časa prihodnjim generacijam. Long Now Foundation se ukvarja z zanimivim projektom, kako prihodnjim rodovom zapustiti sliko, kako živimo danes. Člani organizacije namreč menijo, da so vse dobe pustile primerke svojega življenja. Iz prazgodovine imamo jamske slike, Egipčani so zapustili piramide, srednji vek knjige itd. Danes živimo v digitalni dobi, ki naj ne bi puščala trajnih informacij. Podatki na računalniški disketi se namreč že po petnajstih letih lahko razmagnetijo, tako da jih ne moremo več uporabiti. Enako se lahko zgodi tudi s CD-ji. Zato so njihovi znanstveniki razvili disk Rosseta, ki bo podatke hranil od 2.000 do 10.000 let. Long Now Foundation namerava na te diske posneti zgodovino časa, zapisati vse besede vseh jezikov, saj bodo po predvidevanjih nekateri izumrli itd. Normalnemu prebivalcu Zemlje sedaj pa se lahko postavi popolnoma logično vprašanje, da če so prejšnje dobe slikale takratne knjige, ali jih ne bodo tudi sedaj? Vsekakor pa bo disk Rosseta lahko našel tržno priložnost na kakšnem drugem področju, recimo shranjevanju strogo zaupnih vojaških dokumentov.
Novosti Cankarjeve založbe
21. 06. 2000 17.28
Cankarjeva založba je natisnila novo serijo knjižic v zbirki Najst, tokrat v sodelovanju z uradom za mladino pri ministrstvu za šolstvo in šport. Njihovi naslovi so Kako sem otrokom razložil nenasilje, Kako sem hčeri razložila Auschwitz in Kako sva svojim otrokom razložila ljubezen. Vse tri je, izpod peresa različnih avtorjev, v francoskem originalu izdala pariška založba Seuil, prevedle so jih Maja Novak in Suzana Koncut, ilustriral Alojz Zorman-Fojž. V atriju Trubarjevega antikvariata jih je z glavno urednico založbe Ksenijo Dolinar danes predstavil urednik Zdravko Duša.
500. obletnica rojstva cesarja Karla V.
13. 03. 2000 12.09
V Schweinfurtu so ob 500. obletnici rojstva cesarja Karla V. (1500-1558) odprli razstavo o življenju in času vladarja, ''osrednje figure na prehodu srednjega veka v novi vek''. Razstavljeni so portreti člani družine Habsburžanov in spremstva Karla V. ter rokopisi, knjige in dokumenti, ki pričajo o njegovem obdobju: verskih reformah, reformaciji in kmečkih uporih, pa tudi o osvojenih posestih v Ameriki, ki jih vladar nikoli ni obiskal. Razstava bo odprta do 11. junija.
Delavci uničili prazgodovinske izkopanine
29. 12. 1999 15.47
Kanalizacijski delavci so pretekli konec tedna v Izraelu uničili več kot 750.000 let stare arheološke izkopanine, so sporočili iz urada za stari vek v Jeruzalemu. Pri delih v bližini brega reke Jordan na severu Izraela so popolnoma uničili okostja slonov in povodnih konjev, pa tudi prazgodovinska orodja. Neki arheolog je dejal, da gre za najhujšo škodo v preteklem desetletju in nesrečni dogodek označil kot ''grozovit vandalizem''.
Izvirno domače delo o renesansi
15. 12. 1999 20.18
Pri Študentski založbi je v zbirki Claritas izšlo izvirno domače strokovno delo o obdobju renesanse, knjiga Magična renesansa, v kateri Igor Škamperle, predavatelj zgodovine znanosti in renesančne kulture na filozofski fakulteti, pa tudi romanopisec, skozi niz esejev oz. razprav obdela in zasnuje portret tega pomembnega in prelomnega obdobja v človeški zgodovini in kulturi.
50. obletnica sejma
17. 09. 1999 19.58
Jutri bo poteklo 50 let od prvega povojnega Frankfurtskega knjižnega sejma. Na sejmu je 18. septembra leta 1949, takrat še v Pavlovi cerkvi, sodelovalo 205 izključno nemških razstavljavcev, ogledalo pa si ga je 14.000 obiskovalcev. Odtlej se je knjižni sejem razvil v največje svetovno srečanje v panogi. Organizatorji letošnjega, 51. sejma, ki bo potekal od 13. do 18. oktobra, pričakujejo kakih 300.000 obiskovalcev in 6.600 razstavljavcev iz 111 držav. Na sejmu bodo predstavili skoraj 90.000 novih knjižnih izdaj - pred 50 leti je bilo teh točno 1.064. Leta 1949 je ''sejemsko pisarno'' predstavljala vsega ena pisalna miza, na katero so postavili edini telefon. Letošnji sejem naj bi obiskalo 10.000 novinarjev, za katere je pripravljeno veliko novinarsko središče. Korenine knjižnega sejma segajo sicer že v srednji vek; že nekaj let po Guttenbergovem izumu tiska se je Frankfurt razvil v najpomembnejše knjižno središče Evrope.
Ljubljanski grad se ''vrača'' v srednji vek
12. 09. 1999 12.00
Dvorišče Ljubljanskega gradu bo danes zaživelo v znamenju življenja v srednjem veku, saj se bodo po grajskem dvorišču sprehajali grajska gospoda in vitezi.
Ljubljanski grad se ''vrača'' v srednji vek
07. 09. 1999 18.38
Dvorišče Ljubljanskega gradu bo to nedeljo, 12. septembra, zaživelo v znamenju življenja v srednjem veku, ko se bodo po grajskem dvorišču sprehajali grajska gospoda in vitezi.
Rostropovič ne bo več igral v Rusiji
13. 03. 1999 11.04
Slavni ruski violončelist Mstislav Rostropovič je v nedavnem pogovoru za ruski tednik Vek zatrdil, da ne bo več nastopal v Rusiji zaradi hladnega sprejema, ki ga je bil deležen na zadnjih koncertih v Moskvi. ''Februarski koncert v Samari je bil moj zadnji nastop v Rusiji,'' je zatrdil glasbenik, ki je doslej v Rusiji nastopal ob vseh večjih priložnostih. ''Igral bom le še tam, kjer me ljudje poslušajo z užitkom, ne pa tam, kjer menijo, da sem že izrabljen in da na silo prirejam koncerte,'' je poudaril Rostropovič, sicer prijatelj ruskega predsednika Borisa Jelcina. Ruski violončelist pravi, da bo vseeno še pogosto prihajal v Moskvo, še zlasti na dopust med prazniki ob koncu leta.