vek

50. obletnica sejma

17. 09. 1999 19.58

Jutri bo poteklo 50 let od prvega povojnega Frankfurtskega knjižnega sejma. Na sejmu je 18. septembra leta 1949, takrat še v Pavlovi cerkvi, sodelovalo 205 izključno nemških razstavljavcev, ogledalo pa si ga je 14.000 obiskovalcev. Odtlej se je knjižni sejem razvil v največje svetovno srečanje v panogi. Organizatorji letošnjega, 51. sejma, ki bo potekal od 13. do 18. oktobra, pričakujejo kakih 300.000 obiskovalcev in 6.600 razstavljavcev iz 111 držav. Na sejmu bodo predstavili skoraj 90.000 novih knjižnih izdaj - pred 50 leti je bilo teh točno 1.064. Leta 1949 je ''sejemsko pisarno'' predstavljala vsega ena pisalna miza, na katero so postavili edini telefon. Letošnji sejem naj bi obiskalo 10.000 novinarjev, za katere je pripravljeno veliko novinarsko središče. Korenine knjižnega sejma segajo sicer že v srednji vek; že nekaj let po Guttenbergovem izumu tiska se je Frankfurt razvil v najpomembnejše knjižno središče Evrope.

Ljubljanski grad se ''vrača'' v srednji vek

12. 09. 1999 12.00

Dvorišče Ljubljanskega gradu bo danes zaživelo v znamenju življenja v srednjem veku, saj se bodo po grajskem dvorišču sprehajali grajska gospoda in vitezi.

Ljubljanski grad se ''vrača'' v srednji vek

07. 09. 1999 18.38

Dvorišče Ljubljanskega gradu bo to nedeljo, 12. septembra, zaživelo v znamenju življenja v srednjem veku, ko se bodo po grajskem dvorišču sprehajali grajska gospoda in vitezi.

Rostropovič ne bo več igral v Rusiji

13. 03. 1999 11.04

Slavni ruski violončelist Mstislav Rostropovič je v nedavnem pogovoru za ruski tednik Vek zatrdil, da ne bo več nastopal v Rusiji zaradi hladnega sprejema, ki ga je bil deležen na zadnjih koncertih v Moskvi. ''Februarski koncert v Samari je bil moj zadnji nastop v Rusiji,'' je zatrdil glasbenik, ki je doslej v Rusiji nastopal ob vseh večjih priložnostih. ''Igral bom le še tam, kjer me ljudje poslušajo z užitkom, ne pa tam, kjer menijo, da sem že izrabljen in da na silo prirejam koncerte,'' je poudaril Rostropovič, sicer prijatelj ruskega predsednika Borisa Jelcina. Ruski violončelist pravi, da bo vseeno še pogosto prihajal v Moskvo, še zlasti na dopust med prazniki ob koncu leta.

Makedonske ikone na ogled v Parizu

28. 02. 1999 13.48

V narodnem muzeju za srednji vek v Parizu je do začetka maja na ogled približno 40 ikon iz makedonskih cerkva, samostanov in muzejev. Ikone segajo v obdobje od 7. stoletja vse do začetka 16. stoletja. Razstavo je skupaj z gostiteljem, francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, ob nedavnem uradnem obisku v Parizu odprl makedonski predsednik Kiro Gligorov.

Fidel Castro bo na oblasti še naslednjih pet let

25. 02. 1998 09.52

Kubanski predsednik Fidel Castro bo na oblasti še naslednjih pet let. Kubanska Narodna skupščina ljudske oblasti ga je namreč na torkovem ustanovnem zasedanju v Havani še petič izvolila za predsednika državnega sveta oziroma vlade. Fidel je bil edini kandidat za to funkcijo. Prvi podpredsednik vlade ostaja Fidelov mlajši brat, 66-letni Raul, ki je obenem obrambni minister. Fidel Castro je na oblasti od leta 1959. Fidel je v nastopnem govoru zavrnil predlog, ki je zdaj v ameriškem kongresu, o omejeni podpori človekoljubnih organizacij iz Združenih držav Kubi. Označil ga je za "ponižujočega" in pojasnil, da Kuba ne želi igrati vloge berača. Castro se je v govoru sicer strinjal s papeževim odklonilnim stališčem do ločitve in splava, ob tem pa dodal, da Kuba ne bo silila žensk, naj rojevajo, niti se "ne bo vrnila v srednji vek in vnovič iznašla deviški pas".