vesoljci
Prvi turistični vesoljski raketoplan
15. 03. 2002 00.00
Rusija je v četrtek na letališču Žukovski pri Moskvi predstavila maketo vesoljskega raketoplana S-XXI za večkratno uporabo za turiste.
Teleskop Hubble znova utirili
09. 03. 2002 00.00
Približno dve milijardi dolarjev vreden in skoraj 12 let star vesoljski teleskop Hubble, ki so ga pet dni posodabljali in popravljali, so v soboto znova utirili.
Columbia ujela Hubbla
03. 03. 2002 00.00
Po skoraj dveh dneh poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Columbia, s sedmimi ameriškimi astronavti, približal vesoljskemu teleskopu Hubble in ga danes ob 10.31 po srednjeevropskem času zgrabil s svojo 15,3 metra dolgo kanadsko mehanično roko.
Polet Columbie preložili
28. 02. 2002 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sinoči sporočila, da so polet raketoplana Columbia, zaradi napovedane jutranje nizke temperature na Cape Canaveralu, preložili za 24 ur.
Bush ščiti nezemljane
11. 02. 2002 00.00
Ameriški kongres je pri pregledu letošnjega državnega proračuna ugotovil, da je predsednik George Bush podpisal tajno predsedniško odredbo, ki naj bi se nanašala tudi na nezemljane.
Pred 35 leti zgoreli astronavti Apolla 1
26. 01. 2002 00.00
Med vajo v kabini ameriške vesoljske ladje Apollo 1 na vrhu nosilne rakete saturn 1B so pred 35 leti zgoreli trije ameriški astronavti; poveljnik posadke Virgil I. (Ivan) Grissom, Edward H. White II in Roger B. Chaffee.
Nemci verjamejo v vesoljčke
20. 01. 2002 00.00
Skoraj polovica Nemcev verjame v nezemeljska bitja. 49,7 odstotka jih je namreč prepričanih, da razen na Zemlji tudi drugje obstajajo inteligentna živa bitja, je pokazala nedavna javnomnenjska raziskava inštituta Emnid.
Novo leto na MVP 15-krat
31. 12. 2001 00.00
Poveljnik posadke Mednarodne vesoljske postaje (MVP), ruski kozmonavt Jurij Onufrijenko, je s krova postaje sporočil, da bo trojica vesoljcev iz ZDA in Rusije vstopila v novo leto kar 15-krat.
Sojuz TM-32 pristal v Kazahstanu
31. 10. 2001 00.00
Iz Centra za upravljanje poletov v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je danes ob 7:59 po moskovskem času uspešno končal vesoljski polet druge kratkotrajne obiskovalne odprave (EP-2) na MVP.
Sojuz TM-33 se je združil z MVP
23. 10. 2001 00.00
Vesoljska ladja Sojuz TM-33 z rusko-francosko posadko se je danes ob 12.44 in 15 sekund po srednjeevropskem času združila s funkcionalno-tovornim modulom Zarja, ki je del Mednarodne vesoljske postaje.
Bo Andre Kuipers poletel prej?
20. 10. 2001 00.00
Evropska vesoljska agencija ESA namerava v ruskih vesoljskih ladjah, ki letajo na MVP, najeti dodatne sedeže. Tako so se povečale možnosti, da bo Andre Kuipers, ki je v skupini 16 vesoljcev Ese edini Nizozemec, poletel v vesolje prej kot je bilo načrtovano.
Težave pri vrnitvi v vesoljsko postajo
16. 10. 2001 00.00
Ponedeljkov vesoljski sprehod na Mednarodni vesoljski postaji je bil drugi samostojni zunanji vesoljski sprehod v zadnjih osmih dneh, zaradi težav pri zapiranju lopute pa sta se kozmonavta zunaj zadržala dlje, kot je bilo načrtovano.
Preizkusili opremo za prvi slovenski satelit
06. 10. 2001 00.00
Direktor slovenskega neprofitnega zavoda PROJEKT ATOL Marko Peljhan je sporočil, da se je na letališču Ekalovsk blizu Zvezdnega mesteca pri Moskvi zgodil umetniško-znanstveni polet letala il-76 MDK.
Vesoljska dnevnica slaba dva dolarja
09. 07. 2001 00.00
Ruski časnik Trud je objavil pogovor z namestnikom direktorja za znanost pri moskovskem NIC Kosmo Valerijem Burdakovom, ki je povedal, da ruski vesoljci za polet v vesolje prejmejo honorar po sklenjeni pogodbi. Vrednost pogodbe znaša povprečno od 20.000 do 30.000 dolarjev v rubeljski protivrednosti.
Predstavili prihodnjo posadko MVP
05. 07. 2001 00.00
V središču za urjenje kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi so predstavili drugo posadko kratkotrajne odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Rusa Vladimir Afanasjev in Konstantin Kozejev in Francozinja Claudie Andre-Haignere (rojena Deshays), ki je vesoljka Evropske vesoljske agencije, bodo na MVP poleteli 21. oktobra, je na novinarski konferenci v sredo povedal prvi namestnik vodje CPK generalmajor Vasilij Ciblijev, ki je tudi sam nekdanji kozmonavt.
Vesoljski turist znova na Zemlji
06. 05. 2001 00.00
V Kazahstanu je ob 7.41 in 28 sekund po srednjeevropskem času uspešno pristala ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31, v kateri se je po osmih dneh iz vesolja vrnila tričlanska rusko- ameriška posadka, ki je na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala reševalno ladjo za stalno posadko postaje.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Negotovost pred izstrelitvijo Tita
27. 04. 2001 00.00
Pred za v soboto načrtovano izstrelitvijo prvega vesoljskega turista Dennisa Tita je zaradi težav z računalniki na ameriškem delu Mednarodne vesoljske postaje (MVP) še nekaj negotovosti. Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour bi lahko ostal s postajo združen dan ali dva dlje kot je bilo načrtovano, po novejših podatkih pa se to morda ne bo zgodilo. Po poročanju zahodnih medijev se datum izstrelitve ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-32 zato lahko še spremeni, a ruski viri menijo drugače.
Mir na Zemlji
23. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je v petek ob 6.59 in 24 sekund po srednjeevropskem času nadzorovano strmoglavila v Tihi ocean. Tako se je končalo pet ur in pol dolgo iztirjanje 15 let stare vesoljske postaje. Ostanki postaje so padli na območje s koordinatami 40 stopinj južne in 160 stopinj zahodne zemljepisne dolžine na območju v obliki 3000 kilometrov dolge elipse, kar je približno polovico manj in zato bolje kot so pričakovali.
Discovery se je poslovil od MVP
19. 03. 2001 00.00
Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.
Uspešen drugi vesoljski sprehod na MVP
14. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) so danes uspešno izvedli drugega od dveh vesoljskih sprehodov načrtovanih v času enotedenskega obiska ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery. Ameriška astronavta Andrew Thomas in Paul Richards sta med šest ur in 21 minut dolgim sprehodom namestila ploščad za nadomestne dele postaje, pritrdila nanjo nadomestno črpalko za amoniak, ki bo pripravljena za primer, da bi jo potrebovale prihodnje posadke in povezala več kablov za upravljanje kanadske mehanične roke, ki jo bodo dostavili prihodnji mesec. Tako sta dokončala delo, ki ga med ponedeljkovim rekordno dolgim sprehodom, trajal je osem ur in 56 minut, nista upela opraviti vesoljska "sprehajalca" James Voss in Suzan Helms.
Prireditev v čast Gagarinu
09. 03. 2001 00.00
V mestu Gagarin 145 kilometrov zahodno od Moskve so se danes začela mednarodna družbeno-znanstvena branja posvečena današnji 67-letnici rojstva Jurija Gagarina, ki jih je odprl vnuk prvega vesoljca Jurij Gagarin.
Odštevanje pred izstrelitvijo Discoveryja
05. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16. uri po srednjeevropskem času začelo tridnevno odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) prepeljal sedemčlansko ameriško-rusko posadko vesoljcev. V Discoveryju bodo trije vesoljci, ki bodo zamenjali sedanjo posadko na MVP.
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Izstrelili Progres M-44
26. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 9.09 in 35 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je ob 9.18 in 24 sekund po srednjeevropskem času v orbito okoli Zemlje uspešno utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-44. Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi še izvedela, se bo tovorna ladja z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) združila v sredo predvidoma ob 10.48 po srednjeevropskem času.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Prvi slovenski predmet v vesolju
11. 02. 2001 00.00
8. februarja pred 17 leti je v vesolje prvič poletel slovenski predmet. To je bila značka z emblemom Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane, ki so jo s seboj v vesolje ponesli kozmonavti Leonid Kizim, Vladimir Solovjov in Oleg Atkov. Vesoljci so 8. februarja 1984 poleteli s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. Trojica je odšla na sovjetsko orbitalno znanstveno postajo Saljut 7 in ostala v vesolju rekordnih 237 dni. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je s sovjetsko-indijsko posadko vesoljcev, ki je v aprilu istega leta obiskala vesoljsko postajo, vrnil na Zemljo. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je nato vrnil v matični klub, ki ga še vedno skrbno hrani.
Tanner in Noriega končala sprehod
06. 12. 2000 00.00
Ameriška astronavta Joe Tanner in Carlos Noriega sta davi 58 minut po polnoči zaključila drugega od predvidoma treh vesoljskih sprehodov na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) in se vrnila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. Med sprehodom, ki je trajal šest ur in 37 minut, sta napeljala več podatkovnih in električnih kablov, ki bodo na ameriški del Mednarodne vesoljske postaje prenašali električno energijo dveh novih kril sončnih celic, premestila S-band anteno in opravila več drugih nalog.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Duma za ohranitev postaje Mir
25. 11. 2000 00.00
Ruska duma je na današnjem plenarnem zasedanju z 262 glasovi sprejela osnutek odredbe o nujnosti ohranitve orbitalnega znanstveno-raziskovalnega kompleksa Mir. Odredbo je predlagal poslanec Vladimir Žirinovski. Prenehanju delovanja postaje Mir nasprotujejo tudi mnogi drugi poslanci, med njimi trije nekdanji kozmonavti. Med prvim presojanjem je duma danes odredbo zavrnila. "Za" je glasovalo le 196 poslancev. Za sprejetje odredbe je bilo potrebnih najmanj 226 glasov. V odredbi so izrazili "globoko zaskrbljenost" nad katastrofalnim položajem orbitalnega kompleksa Mir. Poslanci menijo, da se postaji Mir še ni iztekla življenjska doba in da jo lahko uporabijo kot glavni element sistema vseobsegajočega nadzora, ki bi države sveta zaščitil pred velikimi naravnimi in tehnološkimi nesrečami.