vesoljci
Progress M1-3 se je ločil od MVP
02. 11. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-3 se je danes, dan pred prihodom prve posadke Mednarodne vesoljske postaje (MVP,) ločila od modula Zvezda in zgorela v ozračju, njeni ostanki pa so padli v Tihi ocean.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Vesoljci v vlogi električarjev
14. 09. 2000 00.00
Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Drugi preizkus kitajske vesoljske ladje
02. 08. 2000 10.49
Na Kitajskem kot del programa za izstrelitev kitajskega vesoljca v vesolje, pripravljajo drugi iz sicer neznanega števila poskusnih vesoljskih poletov brez posadke. Nov preizkus vesoljske ladje nameravajo uresničiti pred ali po oktobru. Prvo kitajsko vesoljsko ladjo brez posadke Shen zhou 1 (Čarobna ladja 1) so izstrelili novembra lani in je po 14 obkrožitvah Zemlje uspešno pristala v Notranji Mongoliji na Kitajskem. Ladjo so izstrelili z najmočnejšo različico kitajske nosilne rakete, vrste chang zheng (dolgi pohod) 2-F na izstrelišču Jiuquan v pokrajini Gansu.
Pred 30 leti je pristanek na Luni spodletel
17. 04. 2000 17.43
Pred 30 leti bi morala na visoki planoti Fra Mauro na Luni pristati dva člana posadke ameriške vesoljske ladje Apollo 13, a je bilo treba zaradi okvare servisnega modula matične ladje Odiseja namen opustiti in začel se je boj za preživetje tričlanske posadke, ki se je uspešno končal na današnji dan, 17. aprila 1970.
Sporazum o nadaljnji uporabi Mira
08. 04. 2000 09.39
Mednarodna zasebna družba MirCorp, ki ima za poslovne operacije v najemu rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, in ruska družba RKK Energija sta podpisali sporazum o nadaljnji uporabi postaje v drugi polovici letošnjega leta.
Na Endeavourju uspešno zložili stolp
22. 02. 2000 07.37
Na ameriškem vesoljskem raketoplanu Endeavour, ki bo v torek zvečer zaključil 11-dnevni polet, so z nekaj težavami včeraj popoldne uspešno zložili 60 metrov dolg stolp, na koncu katerega je bil pritrjen eden od dveh radarjev, s pomočjo katerih so vse do danes iz vesolja 222 ur in 23 minut kartografirali Zemljo.
30. obletnica ARK Vladimir M. Komarov
18. 11. 1999 21.38
Jutri bo minilo 30 let, odkar so se ljubljanski osnovnošolci na dan pristanka astronavtov Apolla 12 na Luni 19. novembra 1969 odločili ustanoviti svoj klub, življenje pa posvetiti raketam in osvajanju vesolja.
Dražba hiše Christie's: skafander vesoljca Armstronga
03. 09. 1999 09.43
Dražbena hiša Christie's bo ta mesec med številnimi predmeti, povezanimi z osvajanjem vesolja, na dražbi ponudila tudi skafander Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na Luno. Izklicna cena zanj bo 80.000 dolarjev. Toda Armstrong se po Luni ni sprehodil v tem, ampak v drugem skafandru, ki bi bil zagotovo precej dražji. Približno polovico predmetov za dražbo je prispeval neimenovan zbiralec, ki jih je zbiral 15 let. Ostale predmete so odstopili ameriški vesoljci in drugi, ''majhni'' zbiralci. Predmete, ki jih bodo dražili, si je mogoče ogledati tudi na <a href=http://www.christies.com target=_new>svetovnem medmrežju</a> ali pa za 35 dolarjev (nekaj več kot 6.500 tolarjev) naročiti katalog dražbe.
Vesoljci na Miru bodo mrk opazovali dvakrat
11. 08. 1999 11.45
Posadka orbitalne znanstvene postaje Mir bo danes dvakrat opazovala in fotografirala sončni mrk.
Mir: za okvaro kriv operater na Zemlji
03. 08. 1999 19.53
Vesoljci na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se po ponedeljkovi priključitvi novega računalnika ukvarjajo z obnavljanjem običajnega načina usmerjanja postaje. Sprožili so ciklogram drevišnje postopne priključitve električnih motorjev za obračanje postaje.
Bogata žetev pšenice na postaji Mir
22. 07. 1999 19.49
Rusko-francoska posadka vesoljcev na orbitalni znanstveni postaji Mir je prvikrat požela pšenico, ki je zrasla iz prej posajene pšenice.
Discovery uspešno pristal
06. 06. 1999 09.22
Po devetih dneh, 19 urah, 13 minutah in 1 sekundi poleta je ob 8.02 in 43 sekund po srednjeevropskem času na 15. pristajalni stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko-kanadsko posadko vesoljcev, ki so obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Discovery se bo združil z MVP
28. 05. 1999 21.50
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-rusko-kanadska posadka, se bo nocoj po ameriškem času oz. jutri zjutraj ob 6.23 po srednjeevropskem času, združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Drugi simpozij o vesoljskem turizmu
21. 04. 1999 23.11
V Bremnu se je začel drugi mednarodni simpozij o vesoljskem potovanju (ISST 99), na katerem udeleženci razpravljajo o možnosti, da bi vesolje lahko obiskovali tudi običajni ljudje, ki niso vesoljci.
Združitev Progressa M-41 z Mirom
04. 04. 1999 19.26
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M-41 se je ob 14. uri 46 minut in 49 sekund po srednjeevropskem času dotaknila in nato samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Mir: Življenje na Zemljo naj bi prinesli kometi
27. 03. 1999 22.03
Francoski vesoljec Jean-Pierre Haignere se še ni povsem navadil na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, ko je že prekosil vse rekorde svojih sodržavljanov. Zadnji rekord, polet je trajal 26 dni, je na Miru postavil njegov kolega Chretien.
Protest debelih zaradi neprimernega oglasa fitness kluba
19. 02. 1999 08.13
Kakih 30 ljudi močnejše postave je pred dnevi protestiralo pred nekim fitness klubom v San Franciscu. 24 Hour Fitness je namreč objavil oglas, ki trdi, da bi vesoljci, če bi prišli na zemljo, najprej pojedli debele.
Prvi slovenski predmet v vesolju
08. 02. 1999 15.06
Pred 15 leti je na današnji dan v vesolje poletel prvi slovenski predmet. To je bila značka z znakom Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane, ki so jo vzeli s seboj trije vesoljci, ki so 8. februarja 1984 ob 13.07 po srednjeevropskem času poleteli s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu v vesoljski ladji Sojuz T-10. Ladja se je združila z orbitalno znanstveno postajo Saljut 7.
Primakov podaljšal polet Mira do leta 2002
23. 01. 1999 10.51
Premier Jevgenij Primakov je podpisal sklep ruske vlade o nadaljevanju del z večnamenskim orbitalnim znanstvenim kompleksom Mir od sredine leta 1999 do leta 2002. Posledice sklepa bodo kratkoročno še najbolj občutili vesoljci iz Rusije in Francije.
Endeavour se je ločil od vesoljske postaje
14. 12. 1998 08.49
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je nocoj približno ob 21.30 po srednjeevropskem času ločil od Mednarodne vesoljske postaje MVF.
Uspešno izstrelili raketoplan Endeavour
04. 12. 1998 10.13
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so ob 9.35 in 37 sekund po srednjeevropskem času po enodnevni preložitvi uspešno izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour.
Umrla raziskovalka skrivnostnih črt v Peruju
11. 06. 1998 09.04
V vojaški bolnišnici v Limi je za rakom umrla 95-letna nemška matematičarka Maria Reich, ki je skoraj pol stoletja posvetila preučevanju skrivnostnih črt v puščavi Nasko v osrednjem delu Peruju. Gre za velikanske "risbe", ki postanejo razvidne šele ob opazovanju z velike višine. Nekateri vidijo v zagonetnih likih, narisanih v pesku, celo "dokaz" za starodavni inkovski kozmodrom oziroma področje na katerem naj bi nekoč pristajali domnevni tuji vesoljci. Predsednik Peruja je predlagal, da bi črte, ki jih je raziskovala Reichova, poimenovali z njenim imenom.
Discovery poletel proti Miru
03. 06. 1998 08.52
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so ob 0.06 in 24 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene ploščadi 39A uspešno izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s šestčlansko ameriško-rusko posadko. Dve minuti kasneje sta se od zunanjega rezervoarja za gorivo ločili štartni raketi. Do izstrelitve je prišlo nekaj minut prej, kot je bilo napovedano.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Columbia po 16 dneh uspešno pristala
04. 05. 1998 09.07
Včeraj, natanko ob 18.09 po srednjevropskem času, je v Kennedyjevem vesoljskem centru uspešno pristal najstarejši ameriški vesoljski raketoplan Columbia s sedemčlansko ameriško-kanadsko posadko. Raketoplan se je na pristajalni stezi dokončno ustavil minuto kasneje.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
Vesoljca rešila 10 milijonov dolarjev vreden satelit
25. 11. 1997 10.38
Davi sta ameriški vesoljec Winston Scott in japonski vesoljec Takao Doi izstopila iz ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia. Z rokami sta uspešno umirila znanstveni satelit Spartan 201, ki ima maso 1.337 kg in ki se je po petkovem neuspešnem utirjenju počasi vrtel okoli več osi hkrati. Nato ga je mehanična roka raketoplana prenesla v tovorni odsek.