vesoljska
Atlantis se je združil z MVP
14. 07. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili v četrtek, se je davi ob 5.08 po srednjeevropskem času, 368 kilometrov nad severovzhodno obalo Južne Amerike združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Lopute med vesoljskima ploviloma so odprli ob sedmi uri po srednjeevropskem času. Petčlanska posadka Atlantisa in tričlanska posadka MVP sta se srečali v ameriškem znanstvenem modulu Destiny. Raketoplan ima v tovornem odseku 164 milijonov dolarjev vreden modul za izstope v vesolje Quest (Iskanje), imenovan tudi Joint Airlock (skupna zračna zapora), ki ga bodo v nedeljo združili s postajo.
Preizkus sončnih jader
11. 07. 2001 00.00
Direktor Znanstveno-raziskovalnega centra (NIC) G. N. Babakina v podmoskovskem mestu Himki Konstantin Pičhadze je sporočil, da bo prvi poskusni podorbitalni polet, med katerim bodo preizkusili dve sončni jadri, 19. ali 20. julija.
Teroristi grozijo Atlantisu
11. 07. 2001 00.00
Izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis s petimi astronavti, napovedano za četrtek ob 11. uri po srednjeevropskem času, lahko zaradi nenavadnega razloga preložijo. Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da začasno ne bo uporabljala nadomestnega letališča v Maroku.
Na kozmodromu odkrili ilegalce
09. 07. 2001 00.00
Ameriška obalna varnostna služba je v petek dopoldne po lokalnem času na ozemlju vesoljskih izstrelišč na Cape Canaveralu na Floridi odkrila 15 nelegalnih priseljencev, 14 od njih je bilo Kitajcev - šest moških in osem žensk - , eden pa je bil Jamajčan. Ilegalci so se znašli na obali v bližini izstrelitvenega kompleksa 40, na katerem nameravajo 27. julija s težko nosilno raketo vrste titan 4B izstreliti strogo tajen ameriški vojaški satelit. Kraj dogodka je blizu meje med Kennedyjevim vesoljskim centrom (KSC) in vojaškim letalskim oporiščem Cape Canaveral (CCAS), kjer je vojaški kozmodrom. Do pripetljaja je prišlo južno od izstrelitvenih ramp 39B in 39A, na katerih sta prav zdaj izjemoma že kak teden kar dva ameriška vesoljska raketoplana, Atlantis - odštevanje za njegovo četrtkovo izstrelitev se je začelo danes -, in Discovery, ki bo poletel prihodnji mesec.
Vesoljska dnevnica slaba dva dolarja
09. 07. 2001 00.00
Ruski časnik Trud je objavil pogovor z namestnikom direktorja za znanost pri moskovskem NIC Kosmo Valerijem Burdakovom, ki je povedal, da ruski vesoljci za polet v vesolje prejmejo honorar po sklenjeni pogodbi. Vrednost pogodbe znaša povprečno od 20.000 do 30.000 dolarjev v rubeljski protivrednosti.
Predstavili prihodnjo posadko MVP
05. 07. 2001 00.00
V središču za urjenje kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi so predstavili drugo posadko kratkotrajne odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Rusa Vladimir Afanasjev in Konstantin Kozejev in Francozinja Claudie Andre-Haignere (rojena Deshays), ki je vesoljka Evropske vesoljske agencije, bodo na MVP poleteli 21. oktobra, je na novinarski konferenci v sredo povedal prvi namestnik vodje CPK generalmajor Vasilij Ciblijev, ki je tudi sam nekdanji kozmonavt.
NASA ob dve milijardi
03. 07. 2001 00.00
Ameriški astronavt Edwin Aldrin, ki se je leta 1969 skupaj z Neilom Armstrongom prvi sprehajal po Luni, je med svojim nedavnim nastopom v ameriškem kongresu izjavil, da bi ameriška vesoljska agencija s prodajo prostih sedežev v vesoljskih raketoplanih lahko zaslužila približno dve milijardi dolarjev.
Obletnica sovjetske nesreče v vesolju
01. 07. 2001 00.00
Pred 30-imi leti na se je z rekordno dolgega vesoljskega poleta, ki je trajal skoraj 24 dni, vrnila posadka sovjetske orbitalne postaje Saljut. Ko so reševalci odprli kabino pristajalnega odseka vesoljske ladje Sojuz 11, so na sedežih našli kozmonavte Georgija Dobrovoljskega, Vladislava Volkova in Viktorja Pacajeva mrtve. Zdelo se je kot da spijo. Življenje so izgubili zaradi izgube zrakotesnosti kabine med vračanjem na Zemljo.
Atlantis nameravajo izstreliti 12. julija
29. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da namerava vesoljski raketoplan Atlantis izstreliti 12. julija. Atlantisova odprava, ki ima uradno oznako STS-104, se bo tako začela z enomesečno zamudo.
Odprli letalsko in vesoljsko razstavo
18. 06. 2001 00.00
Na pariškem letališču Le Bourget v predmestju francoske prestolnice so odprli 44. mednarodno letalsko in vesoljsko razstavo, ki bo trajala do 24. junija. Gre za največji pregled zadnjih dosežkov svetovne letalske in vesoljske industrije.
NASA namerava "razstreliti" komet
08. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je odobrila program poleta medplanetarne vesoljske odprave Deep Impact (Globoko trčenje). Po načrtu bodo januarja 2004 izstrelili samodejno vesoljsko sondo brez posadke, ki bo 4. julija 2005 jedro kometa Tempel 1 zadela z bakrenim zrnom. Eksplozijo, ki bo pri tem nastala, bodo skozi teleskope na Zemlji opazovali astronomi in instrumenti sonde, ki bo letela mimo kometa.
Preizkus letala spodletel
04. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da se je prvi preizkus prototipa nadzvočnega letala brez posadke X-43A v ZDA v soboto končal neuspešno. Preizkus je spodletel še preden se je dobro začel. Letalo, ki naj bi doseglo hitrost približno 8000 kilometrov na uro, je kmalu po ločitvi od bombnika B-52, ki je dobro uro prej poletel iz vojaškega letalskega oporišča Edwards v Kaliforniji, strmoglavilo v Tihi ocean. Do strmoglavljenja je prišlo zato, ker ni bilo mogoče upravljati startne rakete, gre za različico prve stopnje nosilne rakete pegasus, ki bi morala tono težko in 3,7 metra dolgo letalo X-43A dvigniti na višino približno 28,5 kilometra in mu podeliti začetno hitrost. NASA je bila nosilni raketi že po nekaj sekundah poleta prisiljena dati povelje za samouničenje. Raketo z letalom je razneslo na višini 15 kilometrov nekaj sto kilometrov od obale južne Kalifornije.
MVP na slovenskem nebu
01. 06. 2001 00.00
Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) bo v primeru jasnega vremena, nocoj od 22.52 do 22.57 po srednjeevropskem času, mogoče videti s prostim očesom, ko bo prečkala nebo nad Slovenijo.
Mesec dni dlje v vesolju
31. 05. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA bo prihodnja dva poleta vesoljskih raketoplanov Atlantis in Discovery proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) preložila za približno tri tedne. Odločitev so sprejeli zaradi težav z novo 600 milijonov dolarjev vredno in 17,6 metra dolgo kanadsko mehanično roko Canadarm 2, ki so jo na postajo dostavili aprila in je še vedno ne morejo upravljati. Canadarm 2 je odločilnega pomena za prihodnje sestavljanje MVP. Zaradi preložitve poletov bo sedanja posadka MVP ostala v vesolju skoraj mesec dni dlje kot je bilo načrtovano.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
NASA izgubila astronavtko
27. 05. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da je ameriška vesoljka Patricia Hilliard Robertson zaradi hudih opeklin, ki jih je dobila v torkovi popoldanski letalski nesreči zasebnega letala, v četrtek ponoči po lokalnem času v houstonski bolnišnici Herman v Teksasu v starosti 38 let umrla.
Kmalu turistični pari v vesolju
18. 05. 2001 00.00
Mednarodna družba Mircorp, ki ima sedež v Amsterdamu, namerava z rusko Raketno in vesoljsko družbo Energija podpisati sporazum po katerem bi turistom ponudila enotedenske polete v ruskih vesoljskih ladjah vrste sojuz TM.
Vesoljski turist znova na Zemlji
06. 05. 2001 00.00
V Kazahstanu je ob 7.41 in 28 sekund po srednjeevropskem času uspešno pristala ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31, v kateri se je po osmih dneh iz vesolja vrnila tričlanska rusko- ameriška posadka, ki je na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala reševalno ladjo za stalno posadko postaje.
Delovni dan na MVP
01. 05. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) je delovno. Ruski član vesoljske ladje Sojuz TM-32, ki se je v ponedeljek združila z MVP, Jurij Baturin, se je lotil poskusa Plazemski kristal. S poskusom poskušajo ugotoviti kako se v breztežnostnem stanju razporejajo nabiti prašni delci. Ameriški milijonar Dennis Tito, ki je na MVP pripotoval z Baturinom in Talgatom Musabajevom, je imel konferenco za novinarje, ki so se zbrali v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Endeavour pristal v Kaliforniji
01. 05. 2001 00.00
Po dvanajstdnevnem poletu se je iz vesolja vrnil ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ki je ob 18.10 in 44 sekund po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave, ki leži v ameriški zvezni državi Kalifornija.
Ladja s Titom prispela do MVP
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32, ki bo na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala podobno reševalno ladjo Sojuz TM-31 , se je ob 9.57 in 50 sekund po srednjeevropskem času združila s postajo.
Tito že v postaji
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.
Tudi James Cameron bi rad šel v vesolje
30. 04. 2001 00.00
Medtem, ko je na proti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Dennis Tito, je znani ameriški filmski režiser James Cameron, ki je med drugim režiral uspešnico Titanik, potrdil, da namerava z ruskim vesoljskim plovilom Sojuz tudi sam potovati na MVP. Povedal je, da se je z rusko stranjo o obisku začel pogajati januarja letos in poudaril, da datum njegovega obiska na MVP še ni določen. Cameron je še poudaril, da se bo morala z njegovim obiskom na MVP strinjati tudi ameriška vesoljska agencija NASA, katera je nasprotovala obisku "neprofesionalcev" na postaji.
Tito slabo prenesel polet na MVP
30. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da je prvi vesoljski turist Dennis Tito polet na Mednarodno vesoljsko postajo slabo prenesel. Danes je bil ves čas dobro razpoložen.
Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.
Prvi turist v vesolju
27. 04. 2001 00.00
Dobrih 40 let po tem, ko se je kot prvi človek v vesolju v zgodovino zapisal Jurij Gagarin, bo to soboto, predvidoma natančno ob 9.37 uri po srednjeevropskem času vesolje obiskal tudi prvi turist, ameriški milijonar Dennis Tito. Za dobrih 20 milijonov dolarjev, kolikor jih je prispeval ruskemu vesoljskemu programu, bo kljub negodovanju svoje domovine z ruskim Sojuzom poletel proti mednarodni vesoljski postaji (ISS), njegova desetdnevna misija pa bi lahko postala primer za novo generacijo bogatih avanturistov, ki bi si želeli ogledati Zemljo iz vesolja.
Negotovost pred izstrelitvijo Tita
27. 04. 2001 00.00
Pred za v soboto načrtovano izstrelitvijo prvega vesoljskega turista Dennisa Tita je zaradi težav z računalniki na ameriškem delu Mednarodne vesoljske postaje (MVP) še nekaj negotovosti. Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour bi lahko ostal s postajo združen dan ali dva dlje kot je bilo načrtovano, po novejših podatkih pa se to morda ne bo zgodilo. Po poročanju zahodnih medijev se datum izstrelitve ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-32 zato lahko še spremeni, a ruski viri menijo drugače.
Tito že na Bajkonurju
23. 04. 2001 00.00
Posadka ruske vesoljske ladje Sojuz TM-32, ki bo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v ponedeljek z letalom iz Moskve poletela na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. V posadki so poveljnik ladje Talgat Musabajev, ladijski inženir Jurij Baturin in prvi vesoljski turist Dennis Tito (60), ki ima funkcijo inženirja za zveze.
Tito bo moral plačati
22. 04. 2001 00.00
Ameriški časnik Time trdi, da je poseben predstavnik ameriške vesoljske agencije NASA v Center za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina pri Moskvi v četrtek prinesel nekaj pravnih dokumentov, ki jih je moral prvi vesoljski turist Dennis Tito (60) podpisati. V dokumentih se je bogati ameriški poslovnež obvezal, da se on ali pa njegovi potomci odpovedujejo kakršnihkoli zahtev do ameriške vesoljske agencije NASA v primeru, da bi šlo med vesoljskim poletom kaj narobe, piše Time.
Izstrelili Endeavour
20. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so sinoči ob 20.40 in 45 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ob 20.42 in 50 sekund po srednjeevropskem času pa sta se od njega ločili startni raketi na trdno gorivo. V raketoplanu, ki nadaljuje polet proti orbiti okoli Zemlje, je sedemčlanska mednarodna posadka vesoljcev iz ZDA, Kanade, Italije in Rusije, ki bodo obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in na njej montirali kanadsko mehanično roko.