vesoljska
Sojuz prestavili na Zvezdo
19. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so rusko transportno in reševalno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31 z modula Zarja včeraj prestavili na modul Zvezda. Prestavitev Sojuza TM-31 je bila potrebna zaradi prihoda ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour, ki ga nameravajo izstreliti jutri. Raketoplan se bo v soboto združil z MVP. Po prihodu Endeavourja nameravajo na spodnji del modula Unity, ki je poleg Zarje, začasno pritrditi tovorni modul Raffaello. Bližina ruske ladje bi pritrditev domnevno motila.
Vesoljske pasti v Zvezdnem mestu
11. 04. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljov, ki sta v sestavi prve dolgotrajne odprave na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) delala štiri mesece in pol, sta se nedavno iz ZDA vrnila v Moskvo. Predstavnica Centra za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi Irina Sokolova je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo danes sporočila, da je Gidzenko iz ZDA prinesel tudi naslovno stran slovenske knjige Vesoljske pasti. Sokolova dodaja, da je bila naslovnica v vesolju s prvo posadko MVP in da jo bo Gidzenko izročil avtorju knjige Vojku Kogeju.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Obletnica Zvezdočkinega poleta
26. 03. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so 25. marca pred 40 leti izvedli še zadnji poskus pred poletom prvega človeka v vesolje. Izstrelili so nosilno raketo vostok 8K72K, ki je v orbito okoli Zemlje utirila peto vesoljsko ladjo-satelit v kateri je bila psica Zvezdočka (Zvezdica), pa tudi miši, budra, žabe, mikrobi, seme raznih rastlin in drugi biološko zanimivi objekti. Ladja je 100 minut kasneje pristala 45 kilometrov jugo-vzhodno od Votkinska v SZ.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.
Discovery se je poslovil od MVP
19. 03. 2001 00.00
Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.
Mir bodo najverjetneje uničili 23. marca
19. 03. 2001 00.00
Ruski center za nadzor vesoljskih poletov (TSOUP) je sporočil, da bodo Rusko vesoljsko postajo Mir uničili najverjetneje 23. marca. Operacijo, ki je bila sicer predvidena v noči s srede 21. marca na četrtek 22. marca, so preložili za 24 ur, saj se Mir Zemlji približuje počasneje, kot so predvidevali, so sporočili strokovnjaki TSOUP.
Polet Discoveryja podaljšan
16. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo polet vesoljskega raketoplana Discovery podaljšala za en dan. Za podaljšanje poleta so se odločili zato, ker bo zlaganje dobre tone odslužene opreme in smeti z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) v tovorni modul Leonardo trajalo dlje kot so načrtovali.
Mir še 236 kilometrov od Zemlje
16. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je še povprečno 236 kilometrov visoko. V zadnjih 24 urah se je njena orbita znižala za 2,5 kilometra, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi. Zaradi skorajšnjega iztirjenja postaje so preizkusili samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5, ki je od 27. januarja združena z Mirom.
Uspešen drugi vesoljski sprehod na MVP
14. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) so danes uspešno izvedli drugega od dveh vesoljskih sprehodov načrtovanih v času enotedenskega obiska ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery. Ameriška astronavta Andrew Thomas in Paul Richards sta med šest ur in 21 minut dolgim sprehodom namestila ploščad za nadomestne dele postaje, pritrdila nanjo nadomestno črpalko za amoniak, ki bo pripravljena za primer, da bi jo potrebovale prihodnje posadke in povezala več kablov za upravljanje kanadske mehanične roke, ki jo bodo dostavili prihodnji mesec. Tako sta dokončala delo, ki ga med ponedeljkovim rekordno dolgim sprehodom, trajal je osem ur in 56 minut, nista upela opraviti vesoljska "sprehajalca" James Voss in Suzan Helms.
Mir vsak dan nižje
14. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je tir ruske orbitalne znanstvene postaje Mir od včeraj znižal za dva kilometra in znaša zdaj povprečno 243,6 kilometra. Zadnje dva dni je bila vesoljska postaja vsakih 24 ur dva kilometra nižje. Usoda Mira zanima več kot 80 držav.
Discovery se je združil z MVP
10. 03. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.
Discovery na poti proti MVP
08. 03. 2001 00.00
Po uspešnem utirjenju v orbito okoli Zemlje približno ob 11.52 po srednjeevropskem času, je ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na poti proti Mednarodni vesoljski postaji s katero se bo združil predvidoma v soboto zjutraj ob 6.32 po srednjeevropskem času.
Padec Mira bo zavarovan
07. 03. 2001 00.00
Rusija je osebam, ki bi jih lahko prizadel padec ruske orbitalne znanstvene postaje Mir pripravljena izplačati odškodnino v višini 200 milijonov dolarjev.
Vozovnici za polet v vesolje
05. 03. 2001 00.00
Zakonski par z Gibraltarja, ki je želel ostati neimenovan, je za 367.000 dolarjev (približno 84,5 milijona SIT) kupil dve vozovnici za polet z britansko zasebno raketo Thunderbird v vesolje, je poročal britanski radio BBC.
Ustavili gradnjo novega vesoljskega plovila
04. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je po petletnih raziskavah in razvoju, ki je stal skupno 1,3 milijarde dolarjev, ustavila gradnjo 21 metrov dolgega enostopenjskega samodejnega vesoljskega plovila X-33, predvidoma naslednika vesoljskega raketoplana, ki bi bil za razliko od sedanjih vesoljskih raketoplanov v celoti večkrat uporabljiv. Tako bodo sedanji do dve desetletji stari raketoplani letali vse do leta 2015. NASA je svojo odločitev utemeljila s tehničnimi težavami, visokimi stroški in propadom pričakovanega tržišča izstrelitev.
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Izstrelili Progres M-44
26. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 9.09 in 35 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je ob 9.18 in 24 sekund po srednjeevropskem času v orbito okoli Zemlje uspešno utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-44. Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi še izvedela, se bo tovorna ladja z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) združila v sredo predvidoma ob 10.48 po srednjeevropskem času.
Sojuz TM-31 premestili z Zvezde na Zarjo
24. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje vesoljskih poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31 ob 11.03 po srednjeevropskem času ločila od Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Poveljnik odprave William Shepherd, poveljnik Sojuza TM-31 Jurij Gidzenko in ladijski inženir Sergej Krikaljov, ki so na postaji od začetka novembra lani, so v ročno vodeni ladji obleteli postajo in jo pri tem predvidoma fotografirali. Predstavnica CUP Vera Medvedkova je povedala, da se je Sojuz TM-31 ob 11.38 po srednjeevropskem času samodejno združil z modulom Zarja, ki je del MVP.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Duma proti uničenju postaje Mir
21. 02. 2001 00.00
Poslanci ruske dume želijo preprečiti uničenje ruske vesoljske postaje Mir, ki je načrtovano za prihodnji mesec. Z 298 glasovi za, tremi proti in enim vzdržanim glasom so poslanci v Moskvi prosili predsednika Vladimirja Putina, naj prepreči uničenje vesoljske postaje, je poročala agencija Itar-Tass.
Švedski Odin uspešno utirjen
20. 02. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji je švedski znanstveni satelit Odin, ki so ga na ruskem daljnovzhodnem kozmodromu Svobodni v amurski pokrajini izstrelili z lahko štiristopenjsko rusko nosilno raketo start-1, dosegel načrtovano orbito.
Atlantis pristal v Kaliforniji
20. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Težave Stardusta z računalnikom
19. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki bo po načrtu leta 2004 zbrala vzorce kometa Wild 2, ima težave z računalnikom. Sonda je 15. januarja letos letela mimo Zemlje. Tako si je povečala hitrost in popravila tirnico. Nadzorniki poleta na Zemlji so ugotovili, da računalnik sonde daje nepotrebna povelja za vključitev raketnih motorjev za usmerjanje.
Atlantis danes na Zemljo
18. 02. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega polovila Atlantis, ki je uspešno prepeljala nov laboratorij za Mednarodno vesoljsko postajo Alpha v zemeljski krožnici, se bo popoldne vrnila na Zemljo. Vesoljsko plovilo bo pristalo v vesoljskem centru Kennedy na Floridi. Misija Atlantisa je trajala enajst dni, v tem času pa je posadka k Mednarodni vesoljski postaji pritrdila laboratorij, ki bo služil za raziskovanje vesolja. Atlantis pa se ne bo vrnil prazen, saj so tovorni prostor napolnili z odpadki in odvečnim materialom, ki ga bodo prepeljali na Zemljo.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Stoti ameriški vesoljski sprehod
15. 02. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) poteka zadnji od treh vesoljskih sprehodov med enotedenskim obiskom ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je postaji dostavil ameriški znanstveni modul Destiny. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da gre za 100. ameriški vesoljski sprehod doslej.
Sonda Near Shoemaker pristala na Erosu
13. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda NEAR Shoemaker je nekaj po 21. uri po srednjeevropskem času pristala na planetoidu (asteroidu) 433 Eros in na Zemlji še naprej sprejemajo njen signal in fotografije. Signal potuje do Zemlje 17 minut in pol. Sonda, vredna 122 milijonov dolarjev, ni bila opremljena za pristanek, zato je direktor odprave Robert Farquhar skupaj z drugimi ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki pred pristankom trdil, da ima vesoljsko plovilo le en odstotek možnosti, da bo pristanek preživelo.