vesoljski
Titovi napotki prihodnjim turistom
09. 05. 2001 00.00
Prvi človek na svetu, ki si je polet v vesolje plačal sam, ameriški poslovnež Dennis Tito (60), je po dvodnevnem počitku po vrnitvi iz vesolja danes pripovedoval o svojih vtisih s poleta in tistim, ki mu želijo slediti, svetoval, da naj bodo potrpežljivi in da naj skrbijo za svoje zdravje. Prva posadka, ki je z rusko vesoljsko ladjo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je za ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georga Busha pripravila darila, je na današnji novinarski konferenci v dvorcu kulture Zvezdnega mesteca pri Moskvi med drugim povedal poveljnik posadke Talgat Musabajev.
Novi vesoljski turisti
09. 05. 2001 00.00
V prihodnjih letih bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) poletelo še več vesoljskih turistov, je v torek izjavil direktor ruske vesoljske agencije RAKA (Rosaviakosmos) Jurij Koptev. Njegov sekretar za tisk Sergej Gorbunov še dan prej, to je v ponedeljek, ni izključeval možnosti, da vesoljskih turistov v vesoljskih ladjah in na postaji v naslednjih petih letih ne bo. Kot je Koptev v torek še povedal, se bo treba s partnerji, ki sodelujejo pri sestavljanju MVP, zdaj dogovoriti o vključitvi vesoljskih turistov v odprave, ki bodo zaradi načrtovanih nalog obiskovale postajo. Po mnenju Kopteva bo treba v okviru dvostranskih pogodb in meddržavnih sporazumov določiti pravila izbire nepoklicnih vesoljcev. Direktor RAKA je prepričan, da bo to delo do julija letos končano.
Vesoljski turist znova na Zemlji
06. 05. 2001 00.00
V Kazahstanu je ob 7.41 in 28 sekund po srednjeevropskem času uspešno pristala ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31, v kateri se je po osmih dneh iz vesolja vrnila tričlanska rusko- ameriška posadka, ki je na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala reševalno ladjo za stalno posadko postaje.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Delovni dan na MVP
01. 05. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) je delovno. Ruski član vesoljske ladje Sojuz TM-32, ki se je v ponedeljek združila z MVP, Jurij Baturin, se je lotil poskusa Plazemski kristal. S poskusom poskušajo ugotoviti kako se v breztežnostnem stanju razporejajo nabiti prašni delci. Ameriški milijonar Dennis Tito, ki je na MVP pripotoval z Baturinom in Talgatom Musabajevom, je imel konferenco za novinarje, ki so se zbrali v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Endeavour pristal v Kaliforniji
01. 05. 2001 00.00
Po dvanajstdnevnem poletu se je iz vesolja vrnil ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ki je ob 18.10 in 44 sekund po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave, ki leži v ameriški zvezni državi Kalifornija.
Ladja s Titom prispela do MVP
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32, ki bo na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala podobno reševalno ladjo Sojuz TM-31 , se je ob 9.57 in 50 sekund po srednjeevropskem času združila s postajo.
Tito že v postaji
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.
Tudi James Cameron bi rad šel v vesolje
30. 04. 2001 00.00
Medtem, ko je na proti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Dennis Tito, je znani ameriški filmski režiser James Cameron, ki je med drugim režiral uspešnico Titanik, potrdil, da namerava z ruskim vesoljskim plovilom Sojuz tudi sam potovati na MVP. Povedal je, da se je z rusko stranjo o obisku začel pogajati januarja letos in poudaril, da datum njegovega obiska na MVP še ni določen. Cameron je še poudaril, da se bo morala z njegovim obiskom na MVP strinjati tudi ameriška vesoljska agencija NASA, katera je nasprotovala obisku "neprofesionalcev" na postaji.
Tito slabo prenesel polet na MVP
30. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da je prvi vesoljski turist Dennis Tito polet na Mednarodno vesoljsko postajo slabo prenesel. Danes je bil ves čas dobro razpoložen.
Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.
Leonarda zadela meteorja
27. 04. 2001 00.00
Ameriški tovorni modul Leonardo, ki so ga izdelali v Italiji in uporabili med odpravo STS-102, ko je ameriški vesoljski raketoplan Discovery obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta med enotedensko začasno priključitvijo na postajo prejšnji mesec zadela dva manjša meteorja.
Negotovost pred izstrelitvijo Tita
27. 04. 2001 00.00
Pred za v soboto načrtovano izstrelitvijo prvega vesoljskega turista Dennisa Tita je zaradi težav z računalniki na ameriškem delu Mednarodne vesoljske postaje (MVP) še nekaj negotovosti. Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour bi lahko ostal s postajo združen dan ali dva dlje kot je bilo načrtovano, po novejših podatkih pa se to morda ne bo zgodilo. Po poročanju zahodnih medijev se datum izstrelitve ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-32 zato lahko še spremeni, a ruski viri menijo drugače.
Prvi turist v vesolju
27. 04. 2001 00.00
Dobrih 40 let po tem, ko se je kot prvi človek v vesolju v zgodovino zapisal Jurij Gagarin, bo to soboto, predvidoma natančno ob 9.37 uri po srednjeevropskem času vesolje obiskal tudi prvi turist, ameriški milijonar Dennis Tito. Za dobrih 20 milijonov dolarjev, kolikor jih je prispeval ruskemu vesoljskemu programu, bo kljub negodovanju svoje domovine z ruskim Sojuzom poletel proti mednarodni vesoljski postaji (ISS), njegova desetdnevna misija pa bi lahko postala primer za novo generacijo bogatih avanturistov, ki bi si želeli ogledati Zemljo iz vesolja.
Drugi vesoljski sprehod
24. 04. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji poteka drugi vesoljski sprehodov v času sedanjega obiska ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour. Sprehod izvajata kanadski astronavt Chris Hadfield in ameriški vesoljec Scott Parazynski. Vodja sprehoda je Kanadčan.
Tito že na Bajkonurju
23. 04. 2001 00.00
Posadka ruske vesoljske ladje Sojuz TM-32, ki bo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v ponedeljek z letalom iz Moskve poletela na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. V posadki so poveljnik ladje Talgat Musabajev, ladijski inženir Jurij Baturin in prvi vesoljski turist Dennis Tito (60), ki ima funkcijo inženirja za zveze.
Tito bo moral plačati
22. 04. 2001 00.00
Ameriški časnik Time trdi, da je poseben predstavnik ameriške vesoljske agencije NASA v Center za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina pri Moskvi v četrtek prinesel nekaj pravnih dokumentov, ki jih je moral prvi vesoljski turist Dennis Tito (60) podpisati. V dokumentih se je bogati ameriški poslovnež obvezal, da se on ali pa njegovi potomci odpovedujejo kakršnihkoli zahtev do ameriške vesoljske agencije NASA v primeru, da bi šlo med vesoljskim poletom kaj narobe, piše Time.
Izstrelili Endeavour
20. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so sinoči ob 20.40 in 45 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ob 20.42 in 50 sekund po srednjeevropskem času pa sta se od njega ločili startni raketi na trdno gorivo. V raketoplanu, ki nadaljuje polet proti orbiti okoli Zemlje, je sedemčlanska mednarodna posadka vesoljcev iz ZDA, Kanade, Italije in Rusije, ki bodo obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in na njej montirali kanadsko mehanično roko.
Nasa predstavila revolucionarno letalo
19. 04. 2001 00.00
Ameriški vesoljski znanstveniki so v kalifornijski puščavi v letalski bazi Edwards predstavili revolucionarno letalo, ki so ga označili za podoben zgodovinski prelom v letalstvu kot je bil prvi polet bratov Wright. Letalo naj bi pot od vzhodne do zahodne obale ZDA premerilo v pičle pol ure, za gorivo pa bo uporabljalo kisik, ki ga bo črpalo neposredno iz zraka. Znanstveniki so prikazali sicer le mali črni prototip letala imenovanega X-43A, ki pa naj bi letel sedemkrat hitreje od zvoka –
Sojuz prestavili na Zvezdo
19. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so rusko transportno in reševalno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31 z modula Zarja včeraj prestavili na modul Zvezda. Prestavitev Sojuza TM-31 je bila potrebna zaradi prihoda ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour, ki ga nameravajo izstreliti jutri. Raketoplan se bo v soboto združil z MVP. Po prihodu Endeavourja nameravajo na spodnji del modula Unity, ki je poleg Zarje, začasno pritrditi tovorni modul Raffaello. Bližina ruske ladje bi pritrditev domnevno motila.
Vesoljske pasti v Zvezdnem mestu
11. 04. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljov, ki sta v sestavi prve dolgotrajne odprave na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) delala štiri mesece in pol, sta se nedavno iz ZDA vrnila v Moskvo. Predstavnica Centra za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi Irina Sokolova je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo danes sporočila, da je Gidzenko iz ZDA prinesel tudi naslovno stran slovenske knjige Vesoljske pasti. Sokolova dodaja, da je bila naslovnica v vesolju s prvo posadko MVP in da jo bo Gidzenko izročil avtorju knjige Vojku Kogeju.
Slovenski pesniki v akciji ZN
29. 03. 2001 00.00
V KUDu France Prešeren bo ob 21. uri v okviru svetovne akcije Združenih narodov, poimenovane Dialog med civilizacijami prek poezije (Dialog among Civilizations Through Poetry), pesniški večer, na katerem bodo nastopili Taja Kramberger, Miklavž Komelj, Brane Mozetič, Primož Čučnik in Tone Škrjanec.
Težave z zvezo na MVP
29. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) imajo težave z vzpostavitvijo n ovega sistema za satelitske zveze z Zemljo. Predstavnik ameriške vesoljske agencije NASA je poudaril, da je neprijetno, ker na Zemlji ne morejo sprejemati televizijske slike na MVP pa nekaterih telemetrijskih podatkov.
Izstrelitev nove indijske rakete spodletela
28. 03. 2001 00.00
Na indijskem vesoljskem izstrelišču Sriharikota kakih 100 kilometrov od Madrasa so ob 12.15 popoldne po srednjeevropskem času nameravali prvikrat izstreliti novo močno indijsko tristopenjsko nosilno raketo GSLV-D1. Raketa, visoka 49 metrov in težka 401 tono bi morala v močno eliptično orbito z odzemljem 36.000 in prizemljem 180 kilometrov utiriti poskusni indijski telekomunikacijski satelit G-Sat 1 z maso 1540 kilogramov. Do izstrelitve ni prišlo, ker so po prvih vesteh ob raketi, ki je bila že pripravljena na izstrelitev, tik pred nameravanim vzletom opazili plamene. Zato so motorje v zadnjem trenutku, ko je kazalo, da raketa že vzleta, ugasnili. Eden od raketnih motorjev je domnevno nepričakovano zagorel. Vzroke za težave preiskujejo. Kdaj bo nov poskus izstrelitve ni znano.
Mir na Zemlji
23. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je v petek ob 6.59 in 24 sekund po srednjeevropskem času nadzorovano strmoglavila v Tihi ocean. Tako se je končalo pet ur in pol dolgo iztirjanje 15 let stare vesoljske postaje. Ostanki postaje so padli na območje s koordinatami 40 stopinj južne in 160 stopinj zahodne zemljepisne dolžine na območju v obliki 3000 kilometrov dolge elipse, kar je približno polovico manj in zato bolje kot so pričakovali.
Mir bo padel v petek
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so v četrtek zjutraj, približno ob 4.00 po srednjeevropskem času, začeli usmerjati rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Tako se je začel program iztirjanja postaje, ki se po trditvi predstavnikov CUP uresničuje uspešno. Usmerjanje so začeli s pomočjo raketnih motorjev za združitev in usmerjanje na samodejni tovorni vesoljski ladji Progres M1-5, ki je združena z Mirom.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
Mir bodo iztirjali pet ur in pol
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so včeraj sporočili, da bodo podatke o postopku iztirjanja ruske orbitalne znanstvene postaje Mir objavili danes. Vesoljski tiskovni agenciji VTA je od zanesljivega vira te podatke uspelo izvedeti danes. Po usmerjanju položaja postaje s ploščami sončnih celic proti Soncu in polnjenju njenih akumulatorjev v četrtek nameravajo najtežji umetni satelit v zgodovini človeštva s tremi vžigi motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki je združena z Mirom, v petek zjutraj po srednjeevropskem času v petih urah in pol iztiriti.
Prva posadka se je vrnila na Zemljo
21. 03. 2001 00.00
Po 12 dneh, 19 urah, 49 minutah in 32 sekundah se je z odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) danes vrnil ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Discovery se je s poldrugo uro zamude ob 8.31 in 41 sekund po srednjeevropskem času dotaknil 15. pristajalne steze v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi. Med odpravo STS-102 je ameriško vesoljsko plovilo omogočilo prvo zamenjavo stalne posadke postaje in dostavilo znanstveno opremo za ameriški modul Destiny. Z Discoveryjem se je po 141 dneh bivanja v vesolju vrnila prva posadka MVP, ki je na postaji delala 138 dni. Polet raketoplana je trajal dan dlje kot so načrtovali.
NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.