vlada dela
Sindikalni partnerji o delavski ustavi
06. 06. 2001 00.00
Socialni partnerji - sindikati, delodajalci in vlada - se bodo danes znova srečali na usklajevanjih o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Potem ko so minuli teden sklenili pregled vseh členov zakonskega predloga - teh je 238, se bodo zdaj vrnili k tistim določilom, ki so najbolj problematična. Vlada želi, da bi predlog t.i. male delavske ustave uvrstili že na julijsko sejo državnega zbora, kako uspešni bodo socialni partnerji pri zbliževanju stališč, pa je težko napovedati.
Protest tudi mariborskih študentov
04. 06. 2001 00.00
Ljubljanski študentski organizaciji se je pri nasprotovanju uvedbi šolnin ter ohranitvi socialnih ugodnosti študentov pridružila tudi študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM). Poleg napovedanega protesta študentov pred parlamentom v Ljubljani, bodo tako 14. junija potekale tudi demonstracije na Trgu svobode v Mariboru. Država že vrsto let zanemarja študentsko problematiko in se, kljub interesu po več izobraženih, mačehovsko obnaša do visokošolskega študija, so sporočili iz ŠOUM, kjer se bojijo, da jim hoče z uvedbo šolnin zadati še usodni udarec.
Prevzemanje pravnega reda EU
31. 05. 2001 00.00
Slovenska vlada je sprejela prenovljen državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002. Letošnja redna revizija državnega programa upošteva zadnje poročilo Evropske komisije o napredku in komisijine pripombe na program, pogajalska izhodišča in preglede usklajenosti zakonodaje v letu 2000, pa tudi program dela vlade za letošnje leto ter podpisane finančne memorandume ter programske dokumente za tekoče leto. Sledi pa tudi dejstvu, da se spreminja in dopolnjuje tudi pravni red EU, je zapisano v sporočilu za javnost z vladne službe za evropske zadeve.
Civilisti v ognjenem obroču
29. 05. 2001 00.00
Tudi zjutraj so se nadaljevali napadi na položaje albanskih skrajnežev v vaseh zahodno od Kumanova, kamor je ponoči padlo sedem granat. Albanski izstrelki naj bi ponoči zadeli dve tovarni v mestu, granate pa so eksplodirale še v bližini železniške postaje in vojašnice, v kateri so operativni štab makedonske vojske ter francoski in belgijski pripadniki mednarodnih mirovnih enot na Kosovu (KFOR). Zvezne enote skušajo skrajneže pregnati iz vasi Slupčane, Orizari, Opae, Lipkovo in Otlja. Po zadnjih podatkih naj bi vojska že prevzela nadzor v vasi Matejce, kjer so vidni znaki topniškega obstreljevanja - npr. podrt minaret džamije.
Usklajevanja male delavske ustave
28. 05. 2001 00.00
Socialni partnerji - sindikati, delodajalci in vlada - nadaljujejo z usklajevanji o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Pred njimi so usklajevanja še zadnjih členov zakona - doslej so prišli do 160. člena zakona, ki sicer obsega več kot 230 členov - nato pa se bodo znova lotili tistih delov zakona, o katerih se doslej niso uspeli dogovoriti. Po predvidevanjih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve naj bi partnerji prihodnji teden usklajevanja končali.
Zbor razlaščencev v Celju
27. 05. 2001 00.00
Celjska podružnica Združenja lastnikov razlaščenega premoženja je v Celju skupaj s predsedstvom združenja sklicala zbor razlaščencev in njihovih pravnih naslednikov. Predsednik celjske podružnice združenja Franc Fazarinc je na srečanju poudaril, da je zbor namenjen pospeševanju izvajanja denacionalizacijskega zakona ter odstranitvi ovir, ki so nastale med njegovim izvajanjem in posegajo v ustavno varovane pravice denacionalizacijskih upravičencev. Opozoril je tudi, da je bilo v celjski podružnici, ki vključuje upravne enote Celje, Žalec in Šentjur, od sprejetja zakona o denacionalizaciji, ki je stopil v veljavo pred desetimi leti, podanih 1076 denacionalizacijskih vlog, nerešenih pa je še 475 zadev.
Ciper kmalu v EU?
26. 05. 2001 00.00
Ciprski zunanji minister Ioanis Kasulides je za tednik European Voice izrazil prepričanje, da bo njegova država v Evropsko unijo stopila v prvem širitvenem valu, tudi če do takrat problemi na grško in turško skupnost razdeljenega otoka ne bodo rešeni. Bilo bi politično in moralno nesprejemljivo Cipru odreči članstvo, potem ko smo storili vse, da bi našli politično rešitev, je minister mednarodno priznane vlade večinsko grškega dela otoka menil v pogovoru, objavljenem v zadnji izdaji tednika.
Optanti hočejo nepremičnine
18. 05. 2001 00.00
Ob zmagi italijanske desnice se ponovno oglašajo italijanski državljani, ki so pred drugo svetovno vojno živeli na območju Slovenije in Hrvaške. Predsednik osrednje zveze istrskih optantov Silvio Delbello je včeraj v Trstu menil, da bi morala Italija zamrzniti vključevanje Slovenije in Hrvaške v Evropsko unijo, dokler ne bi državi vrnili nepremičnin, ki so jih zapustili optanti. Kot v današnji izdaji še poroča Primorski dnevnik, po Delbellovem mnenju niso sprejemljive razlage, da je vprašanje nepremičnin rešeno s sporazumi, ki sta jih sklenili že Italija in nekdanja SFRJ, Slovenija pa jih je nasledila.
O reševanju vprašanj s Slovenijo
18. 05. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je prepričan, da bosta Slovenija in Hrvaška do začetka junija dosegli napredek pri reševanju odprtih vprašanj. Strokovnjaki se redno sestajajo in dogovarjajo, je povedal Picula, ni pa želel povedati, pri katerih odprtih vprašanjih je bil dosežen napredek.
Hrvati se vračajo v vojašnice BiH
16. 05. 2001 00.00
Bosansko-hercegovska vlada je danes dosegla dogovor s predstavniki hrvaške skupnosti o vrnitvi hrvaških vojakov v vojašnice. Vojaki so vojašnice zapustili, da bi podprli prizadevanja v skladu z odločitvijo Hrvaškega narodnega zbora o nepriznavanju oblasti federacije in za avtonomijo območij s pretežno hrvaškim prebivalstvom. Na novinarski konferenci po sestanku je obrambni minister Federacije BiH Mijo Anić izjavil, da se bodo vsi hrvaški vojaki in častniki vrnili na delo.
Bližje rešitvam male delavske ustave
15. 05. 2001 00.00
Socialni partnerji so nadaljevali pogajanja o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih, pri čemer so uspeli uskladiti vprašanje trajanja zaposlitve za določen čas. Predlog novega zakona o delovnih razmerjih bo povsem na novo uredil pogodbeno razmerje med delodajalci in zaposlenimi ter tudi raven delavskih pravic. Na pogajanjih je bil tako v ospredju dogovor o dveletnem delu za določen čas in uskladitev dogovora o načinu odpuščanja delavcev. Delodajalci pa kot kaže ne soglašajo s predlogom o natančno določenem dnevu za izplačilo plač.
Tisk o italijanskih volitvah
15. 05. 2001 00.00
Italijanski dnevniki na prvih straneh poudarjajo prepričljivo zmago desnosredinske koalicije Silvia Berlusconija v obeh domovih parlamenta in povzemajo njegovo obljubo, da bo izpolnil vse glavne cilje, ki si jih je zadal že pred volitvami. Rimska Repubblica piše, da gre za veliko spremembo in ne le za običajno izmenjavanje levice in desnice na oblasti, kot se dogaja v vsej Evropi. Premagana je bila vlada, ki je od leta 1995 sanirala gospodarstvo in pripeljala Italijo v evropsko denarno unijo. Desnica je postala vladna sila in celo identiteta velikega dela Italijanov, to pa po zaslugi Berlusconija, ki je "odmrznil" postfašizem Gianfranca Finija, preusmeril separatizem Umberta Bossija ter si podredil dediča krščanske demokracije Casinija in Buttiglioneja. Vsemu temu je s svojo stranko Naprej, Italija! dodal moderno ideologijo "berlusconizma".
Turčija zavrnila razsodbo sodišča
11. 05. 2001 00.00
Turčija je danes kot "nesmiselno" zavrnila razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero je Turčija odgovorna za kršenje človekovih pravic na Cipru po turški zasedbi severnega dela otoka leta 1974. Turški premier Buelent Ecevit je dejal, da je sodišče sprejelo napačno odločitev, saj vprašanja povezana s Ciprom ni mogoče rešiti po pravni poti, temveč le s političnim dialogom. Turško zunanje ministrstvo pa je ocenilo, da obtožbe sodišča le otežujejo iskanje rešitve ciprskega vprašnja.
Obradović vpleten v škandal
09. 05. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je na današnji novinarski konferenci ob prvih sto dneh dela svojega kabineta potrdil, da bo podpredsednik vlade Vuk Obradović, pristojen za preprečevanje korupcije in kriminala, v petek odstopil s tega položaja.
Prihodnost Slovenije leta 2010
02. 05. 2001 00.00
Projektna skupina Fakultete za družbene vede v Ljubljani je pripravila tri meta-scenarije, ki predstavljajo možna stanja, v katerih naj bi se znašla Slovenija leta 2010. Poimenovali so jih scenarij ekonomske in socialne krize, scenarij počasne, kontrolirane rasti ter scenarij ekonomske rasti in fleksibilnosti. Omenjene scenarije so pripravili v okviru raziskave, ki je potekala pod mednarodnim projektom z naslovom Scenarij in strategije za poklicno izobraževanje in usposabljanje v Evropi. Osnovni namen je bil med drugim ugotoviti, katere spremembe v tehnologiji, gospodarstvu in zaposlovanju bodo do leta 2010 v sodobnih družbah oblikovale okolje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prek izdelave scenarijev možnega stanja ugotoviti, katere strategije bo potrebno razviti in uporabiti, da bi sistem in vsebino poklicnega izobraževanja in usposabljanja uspešno prilagodili pričakovanim spremembam.
Začasno zavarovanje Mirtoviškega potoka
29. 04. 2001 00.00
Veljati je začela odredba o začasnem zavarovanju Mirtoviškega potoka, ki jo je izdal minister za okolje in prostor Janez Kopač. Na zavarovanem območju levega pritoka Kolpe pri Mirtovičih s sotesko in povirnimi grapami je po objavi uredbe v Uradnem listu prepovedano slabšati kakovost voda, spreminjati vodni režim, odmetavati ali odlagati odpadke, slabšati kakovost tal, graditi ali postavljati objekte ali naprave in izvajati druge posege, ki bi spremenili življenjske razmere rastlin in živali ali kako drugače okrniti zavarovano območje. Odredba sicer dovoljuje gospodarsko izkoriščanje vode kot naravnega vira na zaščitenem območju, vendar le v skladu s koncesijskim aktom ter na podlagi pridobljenih dovoljenj za poseg v prostor. Nadzor nad izvajanjem odredbe bo opravljal inšpektorat za okolje in prostor.
Gospodarska izguba Makedonije
28. 04. 2001 00.00
Makedonska gospodarska zbornica ocenjuje, da Makedonija zaradi nedavnih vojaških akcij beleži neposredno in posredno gospodarsko izgubo v višini približno 192 milijonov nemških mark, kar predstavlja tri odstotke makedonskega lanskoletnega bruto družbenega proizvoda, je poročala makedonska tiskovna agencija MIA.
Obletnica slovenske ustave
27. 04. 2001 00.00
Predvidene ustavne spremembe, katerih predlog je vlada sprejela pred tednom dni, obsegajo naslednja vprašanja:
Petnajst let po Černobilu
26. 04. 2001 00.00
V ukrajinski jedrski elektrarni Černobil sta 26. aprila 1986 ob 1.23 dve eksploziji razdejali četrti reaktor elektrarne, ob tem pa je v zraku nastal velik radioaktivni oblak, ki se je razširil nad Evropo. Vpliv nesreče na zdravje ljudi in okolje še zdaj ni povsem znan. Po podatkih ukrajinskega zdravstvenega ministrstva zdravstvene posledice nesreče danes občuti več kot 2,6 milijona Ukrajincev, več kot 80.000 pa je priznana različna stopnja invalidnosti, za posledicami sevanja pa je umrlo okoli 4000 ljudi.
Negotova koalicijska usoda SLS+SKD
24. 04. 2001 00.00
Pozno popoldne se je v Ljubljani sestal Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, že prej pa se je vodstvo stranke pogovarjalo s poslansko skupino. Tema obeh sestankov je odločitev stranke o položaju v koaliciji, potem ko je vlada Marjana Podobnika razrešila z mesta predsednika uprave Telekoma.
Lučovnik na čelu Adrie Airways
20. 04. 2001 00.00
Nadzorni svet Adrie Airways je za novega v.d. predsednika uprave slovenskega letalskega prevoznika imenoval Braneta Lučovnika.
Washington okaral Izrael
18. 04. 2001 00.00
V Izraelu se stopnjujejo spopadi med izraelskimi silami in oboroženimi Palestinci. Po ostrem protestu Združenih držav, se je izraelska vojska umaknila iz severnega območja Gaze. Sporno zasedbo, ki je v nasprotju z mirovnim sporazumom iz Osla, je Izrael utemeljil z nedavnim obstreljevanjem oboroženih Palestincev na izraelska ozemlja.
Delo vlade v prvem trimesečju
16. 04. 2001 00.00
Slovenska vlada je v prvem trimesečju (od 1. januarja do 31. marca 2001) zasedala na 14 rednih sejah in 18 korespondenčnih sejah, na njih pa skupno obravnavala 619 točk dnevnega reda, in sicer 580 točk na rednih sejah in 39 točk na korespondenčnih sejah. Vlada je v omenjenem obdobju tako skupaj sprejela 1172 odločitev, od tega 1133 na rednih sejah in 39 na korespondenčnih sejah. Na rednih sejah je bilo obravnavanih povprečno 41 točk, na korespondenčnih sejah pa dve točki. Skupno so redne seje vlade trajale 45 ur in 15 minut, kar pomeni, da je vsaka seja povprečno trajala tri ure in 14 minut.
Omejitev pravice do javnega zbiranja?
14. 04. 2001 00.00
V prvo parlamentarno branje je vlada vložila predlog zakona o javnih zbiranjih, s katerim skuša urediti način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Zakon vsekakor že v drugem členu podrobno opredeljuje to pravico, vendarle pa prinaša tudi nekatere omejitve ter kar visoke kazni za morebitne kršitelje. Tako bo po novem, če bo zakon prestal obravnavo v DZ, prepovedano organizirati shode oziroma prireditve na prostem v neposredni bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih, če bi shod oziroma prireditev lahko ovirala varovanje teh objektov.
Avtobusni prevozniki si niso premislili
12. 04. 2001 00.00
Avtobusni linijski prevozniki, tudi po včerajšnjih pogovorih s finančnim ministrom Antonom Ropom, ne bodo preklicali cestne zapore, napovedane za 18. april, vse dokler ne dobijo "papir v roke", da se bo problematika v zvezi z vračanjem trošarin rešila, je povedala samostojna svetovalka sekcije za prevoz potnikov zborničnega združenja za promet in zveze Renata Zatler.
Marendič o pogajanjih
08. 04. 2001 00.00
Vodja hrvaške pogajalske skupine v pogajanjih o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, Božo Marendić, je pred jutrišnjim začetkom novega kroga pogajanj v Bruslju izrazil prepričanje, da bo ta postregel s prvimi konkretnimi rešitvami. Marendić, katerega izjave danes povzema hrvaški tisk, je pojasnil, da med petimi državami, naslednicami SFRJ, vlada prepričanje, da se po koncu obstrukcij s strani jugoslovanskih oblasti pogajanja lahko pospešijo. Za čimprejšnjo razrešitev spora se zavzema tudi mednarodna skupnost.
Morija na slovenskih cestah
07. 04. 2001 00.00
Osrednji smoter nacionalnega programa varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji, ki ga je vlada vložila v prvo parlamentarno branje, je opredeliti ključne nosilce in časovne roke za izvedbo konkretnih nalog in aktivnosti v naslednjem štiriletnem obdobju, s katerimi se bo zmanjšalo število prometnih nesreč in njihovih posledic. V letu 2005 število mrtvih na slovenskih cestah ne sme biti večje od 210, je glavni cilj tega programa, ki med drugim predvideva medresorsko sodelovanje več pristojnih ministrstev ter oblikovanje krovne nacionalne organizacije za varnost cestnega prometa.
Načrt za oživitev japonskega gospodarstva
06. 04. 2001 00.00
Japonska vlada je danes predstavila težko pričakovani sveženj nujnih gospodarskih ukrepov za oživitev gospodarstva, stabilizacijo bančnega sistema ter spodbuditve borze. Vendar pa sveženj vsebuje zelo malo ključnih podrobnosti. Tako ne navaja podrobno, kako ga nameravajo izvesti, koliko javnega denarja bo potrebnega in kdaj bo vlada določila ostale ključne ukrepe. Glavnim domačim bankam je tako postavila dveletni rok, v katerem se morajo znebiti slabih posojil, podjetja pa morajo omejiti število delnic, ki jih zadržujejo od svojih posojilojemalcev.
Referendum o zakonu o amnestiji
01. 04. 2001 00.00
Predstavniki sindikata paznikov in drugih delavcev v slovenskih zaporih so napovedali vložitev pobude za zbiranje podpisov podpore zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o amnestiji. Za pobudo so se odločili zaradi predloga zakona o amnestiji, ki ga je pretekli teden sprejela vlada in ga poslala v parlament, saj ta po njihovem mnenju ne predstavlja akta milosti države, kakor so ga predstavili, ampak v resnici pomeni, da bo v bližnji prihodnosti brez dela ostal dobršen del paznikov in drugih delavcev v zaporih. Po napovedih naj bi pobudo podprli z več kot 270 podpisi.
Prestrukturiranje Peka
30. 03. 2001 00.00
V tržiškem Peku so stekli projekti za prestrukturiranje podjetja, predvsem za racionalizacijo v proizvodnji in zmanjšanje stroškov dela. Podjetje je sposobno obvladati proizvodne in poslovne procese in že letos več kot razpoloviti izgubo ter ob koncu naslednjega leta doseči prag rentabilnosti, ni pa sposobno samo pokriti bremen iz preteklosti, navaja predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc.