vlada dela
Policisti zahtevajo uskladitev plač
07. 11. 2000 00.00
Policijski sindikat Slovenije (PSS) s 1. decembrom letos od vlade zahteva izplačilo dodatkov za višje upravne, upravne in strokovno-tehnične delavce, dodatke zaradi prepovedi političnega udejstvovanja policistov ter za sobotno delo. V sindikatu so prepričani, da brez tega ni mogoče doseči enakopravnega vrednotenja dela delavcev v državnih organih, pisna dokazila o uresničitvi zahtev pa pričakujejo do ponedeljka, 13. novembra, so predstavniki PSS zapisali v pismu predsedniku vlade Andreju Bajuku.
Potapljači vrtajo v četrti prekat
03. 11. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači, ki delujejo z norveške plavajoče platforme Regalia v Barentsovem morju, so danes zvrtali novo odprtino v zunanjo steno potopljene ruske podmornice Kursk. Potapljači upajo, da bodo lahko po odprtju notranjega tlačnega trupa vstopili v četrti prekat podmornice, je sporočilo poveljstvo ruske severnomorske flote. V četrtem prekatu naj bi bila trupla 12 mornarjev. Potapljači so včeraj na ukaz poveljnika flote Vladimirja Kurojedova prekinili delo v tretjem prekatu Kurska, potem ko so v njegovem štabu preučili video posnetke notranjosti tretjega prekata. Ti posnetki so pokazali močne poškodbe prekata, so sporočili iz severnomorske flote. Zaradi velike nevarnosti za potapljače se je Kurojedov odločil prekiniti dela na tem delu podmornice, odprtine, ki so jih zvrtali v ta prekat, pa bodo zapečatili. Vzrok za nesrečo podmornice, ki se je potopila na dno Barentsovega morja, ostaja še naprej nepojasnjen. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, še ni prišla do končnih ugotovitev. V ročno napisanem sporočilu, ki so ga našli pri poročniku Dimitriju Koleskovu, piše: "Tu nas je triindvajset... nihče se ne more prebiti na površje." To sporočilo je bilo prvi dokaz, da je nekaj članov med 118 člani posadke Kurska živelo vsaj še nekaj ur po uničujoči eksploziji 12. augusta. Sporočilo je bilo napisano med 1.15 do 1.50 uro popoldan in postavlja na laž uradno verzijo nesreče —
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
Nafta Lendava prodaja delež v Geoplinu
18. 10. 2000 00.00
Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji dala soglasje Nafti Lendava, da lahko proda svoj 4,77-odstotni lastniški delež v podjetju Geoplin. Nafta Lendava lahko tako proda svoj lastniški delež slovenjgraškemu podjetju Ekopur, s čimer se je strinjal tudi Naftin največji lastnik, naftna družba Petrol. Svetovalec predsednika uprave Petrola Franci Perčič je za STA povedal, da so v Petrolu podpirali prodajo Naftinega deleža podjetju Ekopur, O znesku, ki ga bo Nafta iztržila, pa ni želel govoriti. Po pisanju časnika Finance naj bi Nafta svoj delež v Geoplinu prodala za nekaj več kot milijardo tolarjev.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Janša prejel poročilo Pentagona
30. 09. 2000 00.00
Slovenski obrambni minister Janez Janša se je v Pentagonu, po uradnem sprejemu z nastopom častne straže, srečal z ameriškim kolegom Williamom Cohenom, ki mu je predal poročilo o slovenski obrambi (Defense Assessment Study), ministra pa sta se med drugim pogovarjala o slovenskem približevanju zvezi NATO ter položaju v JV Evropi. Janša se je v Washingtonu srečal tudi z nekaterimi senatorji in predstavniki ameriške administracije, ki so se zanimali za njegove ocene položaja v JV Evropi.
Raziskovalci ne bodo stavkali pred volitvami
26. 09. 2000 00.00
Pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami raziskovalci ne bodo stavkali, so soglasno sklenili na današnji izredni seji predsedstva sindikalne konference raziskovalnih in kulturnih organizacij Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije. Ne glede na to pa nameravajo volivce opozoriti na odnos vlade do raziskovalne dejavnosti, in sicer 13. oktobra, torej dva dni pred volitvami, z dvourno prekinitvijo dela na raziskovalnih inštitutih.
Danes tudi o podražitvi plina
25. 09. 2000 00.00
Na dnevnem redu današnje redne seje mestnega sveta ljubljanske mestne občine je tudi predlog za podražitev cen plina, ki ga distribuira Javno podjetje Energetika Ljubljana. Zaradi uskladitve prodajne cene plina mestnemu svetu predlagajo linearno povečanje veljavne cene plina za široko in ostalo porabo za 15,2 odstotka. Uveljavitev novih cen, če bodo svetniki JP Energetika prisluhnili in sprejeli omenjeni predlog, je predvidena s 1. oktobrom.
Preverjanje poslovanja v Elektro Ljubljana
25. 09. 2000 00.00
Po informacijah iz ministrstva za gospodarske dejavnosti že nekaj časa preverjajo poslovanje javnega podjetja Elektro Slovenija pod nekdanjim direktorjem Ivom Baničem. Baniču očitajo, da naj bi prejemal provizije od prodaje tistega dela električne energije iz jedrske elektrarne Krško, ki jo je podjetje Eles pred dvema letoma namesto na Hrvaško, začelo prodajati na evropskem trgu.
Rijksmuseum bodo prenovili
23. 09. 2000 00.00
Za popolno prenovo znamenitega amsterdamskega muzeja Rijksmuseum bodo v šestih letih porabili 202,2 milijona evrov, je sporočil nizozemski državni sekretar za kulturo Rick van der Ploeg. Vlada je sklenila, da bo 115 let staro zgradbo v celoti obnovila, ohranili pa bodo originalno arhitekturo. Rijksmuseum bo tako dobil popolnoma novo podobo, ki bo primerna tudi za 21. stoletje, je še povedal van der Ploeg. Obnovitvena dela bodo potekala od leta 2001 do 2007, glavna zgradba pa bo za javnost popolnoma zaprta od jeseni 2003 do pomladi 2006.
Minister Šturm iz Sydneya prek spleta
22. 09. 2000 00.00
Na očitke Združenja ravnateljev Slovenije, da bodo do volitev opravljali le dela, ki jih od njih zahteva zakon in ki so v njihovih delovnih načrtih, pa se je s tiskovno konferenco, ki jo je preko interneta neposredno prenašala TV Pika, odzval minister Lovro Šturm, ki je zavrnil vse očitke kot neutemeljene. Dodaja še, da je zaplet povzročil le del vodstva združenja ravnateljev in ne vsi slovenski ravnatelji.
Zevnikova potrebuje še soglasje vlade
21. 09. 2000 00.00
Člani sveta Zavoda RS za šolstvo so sinoči s petimi glasovi za, tremi proti in enim vzdržanim za novo direktorico zavoda za šolstvo imenovali Metko Zevnik, državno sekretarko na ministrstvu za šolstvo in šport. Zavod mora zdaj šolskemu ministrstvu poslati sklep o tem imenovanju, ministrstvo pa bo nato zaprosilo za soglasje še vlado. Člani sveta so do izdaje soglasja k imenovanju Zevnikove na vladi podaljšali funkcijo vršilca dolžnosti direktorja zavoda Ivanu Lorenčiču, ki mu je mandat direktorja potekel 15. julija letos, a so mu člani sveta že v začetku julija podaljšali funkcijo vršilca dolžnosti direktorja do veljavnega imenovanja za direktorja, a najdlje za eno leto. Lorenčič pa avgusta ni dobil soglasja na vladi, zato so se člani sveta zavoda - delno že v novi sestavi - odločili za nov razpis za direktorja zavoda, ki je izšel 1. septembra.
Vlada povišala zdravniške plače
15. 09. 2000 00.00
Stavke zdravnikov kot kaže ne bo, saj je vlada včeraj podpisala aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, po kateri se bodo plače zdravnikov letos dvignile za 11,7 odstotka in za enak delež v prihodnjem letu. Zdravniški sindikat Fides je z vladno odločitvijo zadovoljen, vendar pa stavke zaenkrat še niso odpovedali.
Vzrok požara še ni znan
15. 09. 2000 00.00
V velenjski tovarni Gorenje še naprej rešujejo socialno stisko 246 zaposlenih, ki so zaradi požara v obratu GALVANA ostali brez dela. Čeprav je vlada obljubila takojšnjo pomoč podjetju, do danes še vedno ni jasno, kdaj in kako konkretno bo država pomagala Gorenju. Vzrok požara še vedno ni znan.
Center v čast temnopolti rasi
14. 09. 2000 00.00
Nigerijska vlada načrtuje v prihodnjem letu izgradnjo centra v čast znanim Afričanom in temnopoltim po vsem svetu, nekakšno Dvorano slavnih (Hall of Fame) temnopoltih. Vlada je že oblikovala komisijo in za gradnjo centra namenila 110.00 ameriških dolarjev. Začetek in kraj gradnje še nista določena, v centru pa naj bi hranili umetniška dela afriških avtorjev in temnopoltih ustvarjalcev iz vsega sveta, predstavili pa naj bi tudi delovanje temnopoltih na vseh področjih življenja, tudi na športnem in političnem.
Blair predstavil iniciativo UK Online
13. 09. 2000 00.00
Britanski premier Tony Blair je predstavil vladno iniciativo UK Online, po kateri bo britanska vlada do leta 2005 namenila milijardo
Vlada Gorenju 610 milijonov
07. 09. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sklenila, da bo velenjskemu Gorenju, kateremu je v nedeljo pogorel obrat galvanizacije, do konca leta v več mesečnih obrokih zagotovila skupaj 610 milijonov tolarjev pomoči. Pretežni del zneska bo lahko zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ostalo pa ministrstvi za delo ter za finance, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. O tem, kako zbrati potrebni denar, morajo vsa tri ministrstva vlado obvestiti do naslednje seje čez teden dni, ko bodo ministri preučili tudi možnost, da bi država od Gorenja odkupila delnice, ki jih je pred časom kupilo od Kapitalske družbe. Državna pomoč bo namenjena za pokritje osebnih dohodkov in drugih stroškov dela za 246 delavcev, ki so bili zaposleni v pogorelem objektu in za 15 odstotkov vseh zaposlenih do konca tega leta. Vodstvo namreč pričakuje, da bo po novem letu lahko poiskalo rešitev za prerazporeditev teh ljudi. O morebitni dodatni državni pomoči Gorenju pa se bodo pogovarjali potem, ko bo vodstvo podjetja vladi predstavilo program izgradnje nove tovarne. Vlada je za vodenje pogovorov z Gorenjem zadolžila ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki bo preučilo tudi potrebo po sprejemu posebnega interventnega zakona. V Gorenju po požaru pričakujejo približno 15-odstotni izpad celotne proizvodnje na vseh ostalih programih. Poleg 266 delavcev, ki so za najmanj leto dni izgubili delo, bo tako požar prizadel še 4900 delavcev, posredno, če prištejemo še trgovino in odvisne aktivnosti, pa 7200 ljudi. Prek dobaviteljev in kooperantov je na sistem Gorenja vezanih približno 35.000 ljudi po vsej Sloveniji, zato bi morebitna zaustavitev celotnega sistema lahko imela zelo hude posledice, je ocenil Zagožen.
Večernji list bo kupila avstrijska Styria
26. 08. 2000 00.00
Podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linić je včeraj potrdil, da so s Caritas Fundom dosegli dogovor o prodaji hrvaškega dnevnika Večernji list avstrijskemu medijskemu koncernu Styria. Približno štiri milijone nemških mark, pridobljenih v tej transakciji, bo nakazano na račun hrvaške države, sredstva pa bodo blokirana dokler sodstvo ne bo presodilo o morebitnih nepravilnostih pri privatizacije tega dnevnika.
Polovica ministrov na dopustu
16. 08. 2000 00.00
Ministri so že pred časom napovedali, da vlada letošnje poletje ne bo imela počitnic, ker da je treba sprejeti proračun ter pospešiti usklajevanje evropske zakonodaje. No, kljub temu pa se je na dopust, krajši ali daljši dopust odpravilo kar nekaj ministrov.
Mednarodna pisarna ŠOU poleti ne počiva
15. 08. 2000 00.00
Kljub lenobnemu poletnemu času in visokim temperaturam vlada v Mednarodni pisarni Študentske organizacije Univerze v Ljubljani delovni utrip, saj pridno delajo na vseh treh večjih področjih svoje dejavnosti: v resorju za mednarodno sodelovanje, strokovni službi in na področju izmenjave strokovnih praks. O uspešnosti delovanja Mednarodne pisarne pričajo tudi sicer suhoparni, a zgovorni statistični podatki za lani, ko so izmenjali 3040 študentov, se udeležili 254 mednarodnih projektov v tujini in jih 57 organizirali v Sloveniji, sodelovali s 77 državami sveta ter povečali mobilnost študentov glede na prejšnje leto za enajst odstotkov. Kot je v pogovoru za STA povedala vodja Mednarodne pisarne Tanja Grželj, pa je sicer poletje predvsem v znamenju živahnega delovanja t.i. Recepcije. To je program Mednarodne pisarne, namenjen tujim študentom, ki pridejo v Ljubljano na študijsko izpopolnjevanje ali opravljanje strokovne prakse. Osnovni namen programa je socializacija in integracija teh študentov v slovensko družbo in okolje. V Slovenijo si je lani prišlo nabirati strokovne izkušnje 338 tujih študentov, in sicer največ iz Nemčije, Španije, Češke republike, Avstrije, ZDA, Portugalske, Egipta, Grčije, Hrvaške, Velike Britanije, Francije in Poljske. Slovenskih študentov, ki so se podali na opravljanje dela študijskih obveznosti v tujino, pa je bilo nekaj več kot 200. Skupno so bile izmenjave opravljene z 58 državami.
Vlada ne izpolnjuje obljub
10. 08. 2000 00.00
Slovenska vlada se preveč ukvarja z zasedanjem položajev na oblasti, čeprav je predsednik vlade Andrej Bajuk pred izvolitvijo zagotavljal, da bo vlada v skopo odmerjenem času, ki ga ima na voljo, glavno pozornost namenila uveljavljanju evropske zakonodaje, kar bi Slovenijo konec tega leta kvalificiralo kot resno kandidatko za vstop v EU in prispevalo k ugodnejšemu poročilu Evropske komisije o naši državi, ki ga bomo dobili jeseni, menijo v ZLSD. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik združene liste Borut Pahor, so v njihovi stranki do takšnega odnosa vlade zelo kritični, saj presojajo, da zaradi tega ne trpi samo evropska politika Slovenije, ampak bi lahko po njihovem mnenju vlada skromno odmerjen čas veliko koristneje izkoristila za to, da bi nekatera spodbudna gospodarska gibanja še okrepila.
Vlada naj bi tudi v prihodnje delovala na podlagi soglasja
10. 08. 2000 00.00
Pogovori v zvezi s tripartitnim sporazumom o sodelovanju v vladi se po besedah predsednika vlade Andreja Bajuka nadaljujejo, partnerji pa so blizu dokončne rešitve. Vlada je doslej delovala na podlagi soglasja, zato je premier prepričan, da naj bi tako delovala tudi v prihodnje, saj ne vidi kakšnih težav glede zadev, ki jih obravnava vlada in ki bi zahtevale kaj drugega kot soglasje. Na vprašanje, kaj predvidevajo za primere, ko do soglasja ne bi mogli priti, je premier odgovoril, da o tem vprašanju razpravljajo in ga bodo tudi rešili. Sam pa je prepričan, da do takih primerov ne bo prišlo oziroma da ne bi mogli zadev pri normalnem delovanju te vlade in v tem obdobju rešiti na podlagi soglasja. Pogovori o tripartitnem sporazumu so se nadaljevali tudi danes, premier pa meni, da bo to vprašanje dokončno rešeno v prihodnjih dneh.
Slovenski premier obiskal SAZU
08. 08. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes obiskal Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. V pogovoru z vodstvom te najvišje slovenske znanstvene in umetnostne ustanove je premier izpostavil nalogo in željo vlade, da spodbuja razvoj znanosti in umetnosti. Slovenski premier se zaveda, da je sedanji položaj slovenske znanosti kritičen, zato se bo vlada po njegovem zavzemala, da to preseže in zagotovi čim boljše pogoje. Za prihodnost Slovenije je namreč potrebno, da znanje, izobrazba, ustvarjalnost ter z njimi povezana kultiviranost postanejo splošno bolj cenjene in spoštovane dobrine.
Peterle o hrvaško-slovenskih pogovorih
06. 08. 2000 16.31
Pogajanja o jedrski elektrarni Krško očitno vodijo k skorajšnjemu zaključku, morda že do konca avgusta, je v pogovoru za današnji hrvaški časnik Vjesnik dejal slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je dinamiko hrvaško-slovenskih pogovorov označil kot ugodno in pospešeno.
Peterle o hrvaško-slovenskih pogovorih
06. 08. 2000 00.00
Pogajanja o jedrski elektrarni Krško očitno vodijo k skorajšnjemu zaključku, morda že do konca avgusta, je v pogovoru za današnji hrvaški časnik Vjesnik dejal slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je dinamiko hrvaško-slovenskih pogovorov označil kot ugodno in pospešeno.
Opozicija o kadrovskih zamenjavah
03. 08. 2000 08.07
Slovensko opozicijo vnovič razburjajo kadrovske zamenjave. V Združeni listi in Liberalni demokraciji Slovenije jim pravijo kar čistke, ogorčeni pa so, ker naj bi vlada z nedavnimi potezami posegla tudi v nepolitične ustanove.
Vlada odločitve sprejema s soglasjem
02. 08. 2000 15.48
V zvezi s ponedeljkovimi kadrovskimi spremembami v nekaterih nadzornih svetih in drugih ustanovah, so iz urada vlade za informiranje sporočili, da je vlada vse svoje odločitve vedno sprejemala s soglasjem in ne z glasovanjem. Omenjeno velja tudi za odločitve o kadrovskih spremembah, ki jih je vlada sprejela v ponedeljek, 31. julija. Vsi kadrovski predlogi so bili že pred obravnavo na seji vlade usklajeni med obema vladnima strankama. Večino sprejetih kadrovskih rešitev je predlagala SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, z njimi pa se je strinjala tudi SDS, so zapisali v sporočilu za javnost.
Za delo zaprosilo 19.000 strokovnjakov
01. 08. 2000 20.06
Za pridobitev t.i. zelene karte v okviru programa, s katerim želi nemška vlada ublažiti primanjkljaj računalniških strokovnjakov, je zaprosilo 18.833 tujcev, predvsem iz Azije in Vzhodne Evrope, so danes sporočili iz nemške agencije za zaposlovanje. Zgornji dom nemškega parlamenta, bundesrat, je namreč sredi julija dal zeleno luč za začetek veljave vladnega odloka, v skladu s katerim bodo lahko od danes naprej v Nemčiji s t. i. zelenimi kartami delali tuji računalniški strokovnjaki, ki ne prihajajo iz držav članic Evropske unije. Z zelenimi kartami bodo imeli kvalificirani strokovnjaki s področja informacijske in komunikacijske tehnologije pravico do bivanja in dela v Nemčiji največ pet let. V skladu z omenjenim odlokom naj bi sprejeli 20.000 tujih strokovnjakov. Razpravo o t.i. zeleni karti, ki so jo Nemci prevzeli po ameriškem vzoru, je februarja ob odprtju največjega računalniškega sejma ne svetu CeBit v Hannovru sprožil nemški kancler Gerhard Schroeder.
Podobnik predstavil načrte za razvoj Telekoma
27. 07. 2000 19.41
Prvič po tem ko ga je vlada imenovala za predsednika uprave Telekoma, je Marjan Podobnik z ekipo predstavil načrte za razvoj podjetja. Kot kaže, se je Podobnik dela lotil s precejšnjo vnemo in temu ustrezno so precej smeli tudi njegovi načrti.