vladimir
Duma za ohranitev postaje Mir
25. 11. 2000 00.00
Ruska duma je na današnjem plenarnem zasedanju z 262 glasovi sprejela osnutek odredbe o nujnosti ohranitve orbitalnega znanstveno-raziskovalnega kompleksa Mir. Odredbo je predlagal poslanec Vladimir Žirinovski. Prenehanju delovanja postaje Mir nasprotujejo tudi mnogi drugi poslanci, med njimi trije nekdanji kozmonavti. Med prvim presojanjem je duma danes odredbo zavrnila. "Za" je glasovalo le 196 poslancev. Za sprejetje odredbe je bilo potrebnih najmanj 226 glasov. V odredbi so izrazili "globoko zaskrbljenost" nad katastrofalnim položajem orbitalnega kompleksa Mir. Poslanci menijo, da se postaji Mir še ni iztekla življenjska doba in da jo lahko uporabijo kot glavni element sistema vseobsegajočega nadzora, ki bi države sveta zaščitil pred velikimi naravnimi in tehnološkimi nesrečami.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Ustanovna seja ruskega državnega sveta
22. 11. 2000 00.00
V Moskvi se je danes prvič sestal novo ustanovljeni ruski državni svet. Na ustanovni seji je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da Rusija od državnega sveta pričakuje strategijo gospodarskega in socialnega razvoja ob upoštevanju regionalne politike.
V Intereuropi imenovali novo upravo
21. 11. 2000 00.00
Nadzorni svet koprske družbe Intereuropa je imenoval novo upravo, ker sedanji poteče mandat prihodnji mesec, 11. decembra.
Srečanje Putin - Blair
21. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in britanski premier Tony Blair sta se danes v sestala Moskvi, kjer sta se pogovarjala o nadzoru nad jedrskim orožjem, evropski obrambni politiki in dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Blair je Putina na njunem petem letošnjem srečanju seznanil z načrti Evropske unije o oblikovanju varnostnih enot za krizno posredovanje. Putin je poudaril, da mora biti unijina obrambna politika transparentna, obenem pa dejal da ti procesi v Evropi potekajo ne glede na to, ali se s tem strinjajo ali ne in mi jim ne mislijo nasprotovati.
Putin ne želi zmage za vsako ceno
20. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir
Ukrepi slovenske in hrvaške policije
20. 11. 2000 00.00
Predstavniki slovenske in hrvaške policije so v Zagrebu govorili o dodatnih ukrepih v boju proti valu ilegalnih migracij. Samo letos se je število ilegalcev povečalo za več kot 100 odstotkov, največ pa jih v Slovenijo prihaja prav iz Hrvaške.
Test s poklicnim zapeljivcem
17. 11. 2000 00.00
V ruskem mestu Ivanovo lahko zaročenci, ki bi bili radi prepričani o zvestobi bodočih žena, najamejo poklicnega zapeljivca, ki jim ga zagotovi zasebna detektivska agencija, je poročal ruski dnevnik Izvestija. Poklicni Don Juan, ki ga agencija izbere med študenti dramskih umetnosti v sosednjem mestu, nezaupljive zaročence stane med 1000 in 2000 dolarji, je povedal detektiv Vladimir Sadžikov. Zaročenec mora agencijo obvestiti o okusu svoje izbranke, o tipu moškega, ki jo privlači, o glasbi in hrani, ki jo ima najraje. Zapeljivec se nato " žrtvi" približa na ulici ali pa ji ga zaročenec predstavi kot "prijatelja" ali "kolega". Po podatkih agencije, ki ne navaja številk, se večina zaročenk zapeljivcu ni mogla upreti.
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Krepitev sodelovanja med Rusijo in Mongolijo
14. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov mongolski kolega Natsagiin Bagabandi sta danes v mongolski prestolnici Ulan Bator podpisala skupno deklaracijo, v kateri sta potrdila zavezanost Rusije in Mongolije sporazumu o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama iz leta 1993. Dokument med drugim navaja, da se državi zavzemata za "izgradnjo večpolarnega sveta", da se ne bosta pridružili vojaško-političnim organizacijam, ki bodo usmerjeni proti eni od obeh držav, in da s tretjimi državami ne bosta podpisali sporazumov, ki bi ogrožali ozemeljsko celovitost druge države. Kot je na novinarski konferenci ocenil ruski predsednik, je treba rusko-mongolske odnose še okrepiti, čeprav državi na mednarodnem prizorišču učinkovito sodelujeta že dlje časa. Putin je izrazil tudi rusko podporo odločitvi Mongolije, da ne bo uporabljala jedrske energije. Po besedah predstavnika ruske delegacije Sergeja Prihodka se z mongolskimi predstavniki niso pogovarjali o odpisu mongolskega dolga Rusiji, vendar pa nameravata finančni ministrstvi obeh držav pospešili pogovore o tem vprašanju. Ruski in mongolski predstavniki so se med Putinovim zgodovinskim obiskom dogovorili še za okrepljeno sodelovanje na področju kmetijstva, metalurgije, pridelovanja hrane in na energetskem področju. Putin je tudi predlagal uvoz mesa iz Mongolije, kar bi pripomoglo k ureditvi razmer na prehrambenem tržišču v Rusiji.
Poraz socialdemokratov na čeških volitvah
13. 11. 2000 00.00
Vladajoča češka Socialdemokratska stranka premiera Miloša Zemana je na nedeljskih prvih volitvah v skupščine novoustanovljenih regij, ki predstavljajo preizkus za splošne volitve leta 2002, doživela hud poraz. Češki volilni upravičenci so izbirali člane regionalnih svetov v 13 regijah, ki bodo začeli delovati 1. januarja prihodnje leto.
Sestava delegacije še vedno ni znana?
10. 11. 2000 00.00
Še vedno ni znano, kdo iz Slovenije se bo udeležil vrha EU in zahodnega Balkana, ki bo 24. novembra v Zagrebu, je danes na novinarski konferenci v Zagrebu dejal glavni organizacijski tajnik vrha, veleposlanik Neven Madey. Poudaril je, da so Ljubljani že poslali vabilo za udeležbo na vrhu, da pa se predstavniki slovenske vlade še niso izjasnili niti sporočili, kdo se bo udeležil vrha. Madey je še dejal, da Slovenija na vrhu ne bo imela nobenega posebnega statusa, saj so vsi udeleženci enakopravni.
Trio Luwigana v Washingtonu
09. 11. 2000 00.00
Glasbena skupina Trio Luwigana, ki jo sestavljajo klarinetist Darko Brlek, čelist Igor Škerjanec in pianist Vladimir Mlinarič, je sredi tedna nastopila v ameri ški prestolnici, pri čemer je koncertu med drugimi prisluhnil tudi glasbeni kritik časopisa Washington Post ter v istem časopisu objavil zelo ugodno kritiko. Koncertu, ki ga je v cerkvi Marijinega oznanjenja organiziralo veleposlaništvo Republike Slovenije v Washingtonu, je prisluhnil tudi veleposlanik Davorin Kračun.
Putin ponudil pomoč pri štetju glasov
09. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je uradnemu Washingtonu v šali ponudil rusko pomoč pri preštevanju glasovnic v ameriških predsedniških volitvah. V pogovoru z novinarji je omenil zavlačevanje z volilnimi rezultati v ZDA ravno v času, ko se tam zadržuje ruski predsednik centralne volilne komisije Aleksander Vešnjakov. V skrajnem primeru lahko pomaga svojim ameriškim kolegom, se je pošalil Putin.
Strokovnjaki slovenske policije v Zagrebu
07. 11. 2000 00.00
Skupina strokovnjakov slovenske policije za tujce in mejne zadeve se je danes v Zagrebu srečala s hrvaškimi kolegi, tema pogovora pa so bile ilegalne migracije. Srečanje je bilo posledica pisem, ki sta si jih v zvezi z ilegalnimi migracijami izmenjala generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc in njegov hrvaški kolega Vladimir Faber, ter je sodilo v okvir priprav na njuno skorajšnje srečanje.
Težave Rusov z mamili
06. 11. 2000 00.00
Približno štirje milijoni Rusov je povezanih s svetom mamil, približno polovica med njimi pa mamila redno uživa, je razkril glavni ruski tožilec Vladimir Ustinov. Ustinov je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi razširjenosti prometa z mamili v Rusiji. Ruski obmejni organi so od začetka letošnjega leta zasegli skoraj 2,5 toni mamil, od tega so nedavno na meji s Tadžikistanom in Afganistanom zasegli približno 500 kilogramov heroina.
Srečanje slovenskih in hrvaških policistov
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bo jutri mudila skupina ekspertov slovenske policije za tujce in mejne zadeve, ki se bo srečala s hrvaškimi kolegi, so potrdili v generalni policijski upravi. Srečanje je posledica pisem, ki sta si jih v zadnjem času izmenjala generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc in njegov hrvaški kolega Vladimir Faber in katerih vsebina se nanaša na problematiko ilegalnih migracij na skupni hrvaško-slovenski meji.
Potapljači nadaljujejo delo
04. 11. 2000 00.00
Potapljači so davi nadaljevali delo na potopljeni ruski
Kramnik boljši od Kasparova
03. 11. 2000 00.00
V neuradnem dvoboju za naslov svetovnega prvaka v šahu sta Vladimir Kramnik in njegov nasprotnik Gari Kasparov v 15. dvoboju remizirala, kar je zadostovalo za končno slavje 25-letnega Kramnika.
Preiskovanje tretjega prekata Kurska
02. 11. 2000 00.00
Skupina potapljačev, ki sodeluje v operaciji dvigovanja trupel ponesrečenih mornarjev s potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, je danes s kamerami začela preiskovati tretji prekat plovila, potem ko je izvrtala še eno odprtino v podmornico, je danes sporočilo poveljstvo severnomorske flote.
Kramnik blizu uspeha
01. 11. 2000 00.00
Ruska šahovska velemojstra Gari Kasparov in njegov izzivalec Vladimir Kramnik sta v Londonu odigrala 14. krog dvoboja za neuradni naslov svetovnega prvaka.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Belorusija in Gazprom o izgradnji plinovoda
28. 10. 2000 00.00
Beloruska vlada in rusko plinsko podjetje Gazprom sta danes v Minsku podpisala dogovor o izgradnji plinovoda, prek katerega bi lahko ruski plin izvažali na evropske trge in pri tem obšli Ukrajino. Novi plinovod naj bi predvidoma potekal mimo beloruskega mesta Kobrin ter prek Poljske na Slovaško. Ukrajini se Gazprom želi izogniti, ker naj bi si ta plin nezakonito prilaščala.
Denarna pomoč za dvig Kurska
27. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.
ZRJ najpomembnejša partnerka na Balkanu
27. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija za Rusijo ostaja najpomembnejša in najbližja partnerka na Balkanu, je ruski zunanji minister Igor Ivanov poudaril ob začetku današnjega srečanja z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki je davi prispel na nekajurni delovni obisk v Moskvo. Rusija se bo zavzela, da se bo do nedavnega povsem osamljena ZRJ kot enakopravna partnerka vrnila v mednarodno skupnost. "To je v skladu z interesi stabilnosti na Balkanu in v celotni Evropi," je dejal Ivanov po poročanju ruskih tiskovnih agencij. Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju s Koštunico povedal, da Rusija spoštuje izbiro jugoslovanskega ljudstva. Tudi on je poudaril, da je ZRJ ne le tradicionalna partnerka Rusije na Balkanu, ampak ena njenih najpomembnejših partnerk nasploh. Izrazil je zadovoljstvo, da je ZRJ našla pot iz krize brez uporabe sile. Koštunica je potrdil, da bodo v Srbiji kmalu volitve, ki bodo potekale mirno, in da bosta tako zvezna kot republiška vlada koalicijski. Po navedbah diplomatskih virov so jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji Borislava Miloševića za čas Koštuničevega obiska v Moskvi odpoklicali v Beograd. Novinarji namreč niso spregledali, da v skupini, ki je Koštunico pričakala na moskovskem letališču, ni bilo Borislava Miloševića, starejšega brata Slobodana Miloševića, ki je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi od decembra 1998. Jugoslovanski predsednik ima na programu še srečanje z ruskim patriarhom Aleksijem II. Koštunica je po svojih besedah v Moskvo prišel, ker ZRJ potrebuje pomoč, in močno upa, da jo bo dobila od Moskve.
Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo
26. 10. 2000 00.00
Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so
Jezikoslovna konferenca v Ljubljani
26. 10. 2000 00.00
Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravlja slovensko-makedonsko konferenco z naslovom Slovenski in makedonski jezik ter literatura v sodobnih družbenih okoliščinah. Na srečanju so ugledni slovenski in makedonski jezikoslovci in literarni zgodovinarji z ljubljanske filozofske in skopske filološke fakultete v več kot tridesetih referatih obravnavali svoje vsakdanje pedagoško in raziskovalno delo in skušali ugotoviti, kako njihova strokovna prizadevanja učinkujejo v sodobnih tranzicijskih razmerah in kaj lahko prispevajo k odprtim dilemam makedonskega in slovenskega naroda.
Slovenska stojnica na EXPO 2000
26. 10. 2000 00.00
Svetovno razstavo EXPO 2000 v Hannovru je danes, pet dni pred njenim zaprtjem, obiskal nemški kancler Gerhard Schröder. Pohvalil je prizadevanja vseh, tako organizatorjev kot udeležencev, hkrati pa napovedal finančno negativen rezultat, čeprav ta ne bo zastrl številnih izboljšav, ki jih je v življenje Hannovra in okolice prinesel EXPO. Na svetovni razstavi se predstavlja tudi Slovenija, ki je za obiskovalce zelo zanimiva. Do torka, 31. oktobra, ko EXPO 2000 zapira svoja vrata, naj bi namreč slovensko stojnico obiskalo več kot milijon obiskovalcev, je sporočil namestnik generalnega komisarja EXPO za Slovenijo Vladimir Vajda. Po Schröderjevih besedah tudi ne gre zanemariti velike odmevnosti in svetlejše podobe, ki si jo je Nemčija s to razstavo pridobila v svetu. Posebej je podaril pomembno vlogo malih in novih držav, ki so prinesle živahnost v veliko družino razstavljalcev na EXPO 2000. Organizatorji so vse zaključne slovesnosti poimenovali z geslom "Tujci postanejo prijatelji". Eden zaključkov bo še danes, v četrtek zvečer, ko bodo predstavniki vseh prirediteljev in več pevskih zborov na zdaj že znamenitem stopnišču sredi razstaviščnega prostora prepevali himno svetovne razstave. Slovenski razstavni prostor je vse zadnje dni oblegan in začetno skromno število obiskovalcev se je potisočerilo. Tako na slovenski stojnici pričakujejo, da bodo lahko v ponedeljek, 30. oktobra, pozdravili milijontega obiskovalca. Med petdeset obiskovalci bodo z elektronskim žrebom izbrali milijontega, ki bo za nagrado prejel Rogovo kolo. Nagradili pa bodo tudi tista dva, ki si bosta slovensko stojnico ogledala pred in za milijontim obiskovalcem.
Žirinovski za zakon o poligamiji
26. 10. 2000 00.00
Ruski politik Vladimir Žirinovski si prizadeva za zaustavitev postopnega upadanja števila ruskega prebivalstva, zato je kot namestnik predsednika ruskega parlamenta predlagal sprejem osnutka zakona, ki dovoljuje mnogoženstvo in ženskam, mlajšim od 42 let, prepoveduje potovanje. Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je predlog zavrnila. Žirinovski je še predlagal, da bi moški, ki želijo skleniti zakon z več ženskami, pred sklenitvijo takšnega zakona nujno morali opraviti preizkus plodnosti pri zdravniku. Matere nezakonskih otrok bi v skladu s predlaganim zakonom lahko določile moškega, ki bi moral kot oče plačevati preživnino za otroke, država pa bi ženam zaposlenih v ruski vojski morala plačati letno dve vožnji do kraja, kjer je zaposlen njihov mož. Statistika kaže, da v Rusiji na enega rojenega umreta dva otroka. Ruski predsednik Vladimir Putin je padec natalitete označil kot enega najbolj perečih problemov v Rusiji. V kavkaški republiki Ingušetiji, kjer je večina prebivalcev muslimanov, je predsednik države poligamijo dovolil lani, Moskva pa je to odločitev ostro kritizirala.
Putin sooavtor knjige o judu
23. 10. 2000 00.00
Medtem ko je prejšnji ruski predsednik Boris Jelcin napisal knjigo spominov o svojem predsednikovanju, je tudi njegov naslednik Vladimir Putin pripravljal knjigo - priročnik o judu. Nova knjiga o judu je bila objavljena v ruskem mestu Arhangelsk, Putin, sicer nosilec črnega pasu v judu, pa se pojavlja kot eden od treh avtorjev. Knjiga z naslovom Judo: zgodovina, tehnike, vaje predstavlja tehnike te borilne veščine, vključno s tistimi, ki jih je Putin pokazal med svojim obiskom na Japonskem prejšnji mesec. "Ko sem na blazini, se počutim kot doma," je takrat povedal ruski predsednik. Putin se je med drugim pomeril tudi z desetletno deklico, ki pa ga je "položila" na blazino.