vladimir
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Možnosti za rešitev podmornice niso velike
14. 08. 2000 00.00
Poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kurojedov, je danes dejal, da so na jedrski podmornici Kursk, ki se je z več kot 100 člani posadke včeraj potopila v Barentsovem morju, vidni znaki hudega in obsežnega trčenja. Za rešitev podmornice so mobilizirali vse reševalne enote, vendar je položaj po njegovih besedah slab. Kurojedov je priznal, da možnosti za uspešno rešitev kljub velikim prizadevanjem niso velike.
Posadka ruske jedrske podmornice je živa
14. 08. 2000 00.00
Člani posadke ruske jedrske podmornice, ki se je potopila v Barentsovem morju, so živi in ohranjajo zvočni stik z reševalnimi ladjami na površju, so sporočili predstavniki severne flote. Posadka podmornice ne uporablja antene za nujne primere, temveč se sporazumeva s trkanjem. Reševalne ladje so vseskozi v stiku s podmornico, je dejal neimenovani predstavnik severne flote.
Putin podprl ustanovitev palestinske države
11. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Moskvi dejal, da je Rusija vedno podpirala legitimno pravico palestinskega naroda do ustanovitve lastne države.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Strah pred bombnimi napadi
10. 08. 2000 00.00
Zaradi vrste preplahov o domnevnih bombah je ruska policija v noči na četrtek v Moskvi opravila več preiskav in evakuirala eno od železniških postaj, je sporočila mestna uprava. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes obiskal postajo podzemne železnice Puškin, prizorišče eksplozije, v kateri je v torek umrlo osem ljudi, 97 pa jih je bilo ranjenih. V spomin na žrtve je položil vence. Preiskovalci torkove eksplozije so danes objavili štiri računalniško izdelane portrete osumljenih napadalcev, med njimi tudi portret glavnega osumljenca.
Gorbačov prvič pri Putinu
10. 08. 2000 00.00
Nekdanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova je prvič po njegovem prisilnem umiku leta 1991 na političnih pogovorih v Kremlju danes sprejel ruski predsednik Vladimir Putin. Putin je sedanjega predsednika ruskih socialdemokratov danes sprejel na dvournem srečanju, je poročala tiskovna agencija Interfax v Moskvi. Gorbačov je po srečanju povedal, da s Putinom soglašata v številnih vprašanjih ter da on in njegova stranka podpirata novega predsednika.
Valjavca ne bo na Vuelti
10. 08. 2000 00.00
Prirediteljem dirke Po Španiji, ki se bo v Malagi začela 26. avgusta, že prihajajo prve poimenske prijave. Med drugim se je že prijavilo moštvo Fassa Bartolo, za katerega nastopa slovenski reprezentant Tadej Valjavec. Žal Besničana ni na seznamu nastopajočih, verjetno je razlog bolezen, zaradi katere je v ponedeljek tudi odstopil z dirke Po Burgosu.
Nastop Slovenske filharmonije na MPF
07. 08. 2000 10.32
Na <A HREF=http://www.festival-lj.si/ target=_blank> mednarodnem poletnem festivalu </A>bo nocoj ob 20.30 na Ljubljanskem gradu nastopil komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Po umetniškim vodstvom Andreja Petrača se bo predstavil solist violončelist Mischa Maisky.
Umrl ameriški pisatelj William Maxwell
03. 08. 2000 21.17
Ameriški pisatelj in lektor pri časniku The New Yorker, William Maxwell, je umrl v 91. letu starosti. Po poročanju medijev je Maxwell umrl že v ponedeljek v svojem stanovanju na Manhattanu. V štirih desetletjih dela pri omenjenem časniku je Maxwell sodeloval s pisatelji, kot so John Updike, John Cheever, J.D. Salinger, Vladimir Nabokov, Mary McCarthy in Isaac Bashevis Singer. ''Ni veliko Billov Maxwellov,'' je v nekem intervjuju dejal Updike. ''Dober lektor je tisti, ki z vzpodbudo iz pisatelja vedno potegne najboljše. Maxwell je eden od njih.'' Poleg svojega dela za The New Yorker je Maxwell napisal šest romanov, tri zbirke kratkih zgodb in spomine, ki so izšli leta 1971 pod naslovom Predniki (Ancestors).
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.
Spomenik umrlim ruskim padalcem
03. 08. 2000 10.45
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v mestu Pskov na severozahodu Rusije slovesno odkril spomenik 84 ruskim padalcem, ki so jih uporniki 1. marca lani ubili iz zasede na jugu Čečenije. Ruski predstavniki so takrat sprva zanikali, kasneje pa priznali, da je v napadu padlo 84 padalcev, preživelo pa samo šest.
Začetek predtekmovanj v Zagrebu
03. 08. 2000 08.12
Veslači na mladinskem svetovnem prvenstvu v Zagrebu so v sredo začeli s predtekmovanji. Med petimi slovenskimi posadkami sta si četverec brez krmarja in dvojni dvojec z zmagama v svojih skupinah uspela zagotoviti neposreden nastop v polfinalu. ''Vnaprej smo vedeli, da sta obe posadki kakovostni. Zdaj sta to na Jarunu tudi potrdili,'' je povedal sekretar Veslaške zveze Slovenije Stanko Slivnik. Ostale tri slovenske posadke bodo morale danes v repesaž. Zelo blizu uvrstitvi v polfinale je bil dvojni četverec, ki je zaostal le za Italijo in bo imel v repesažu nekaj lažjo skupino. Težje delo pa čaka dekleti v dvojnem dvojcu, ki sta bili v svoji skupini le četrti in Erika Krajcarja, ki je v skifu zasedel peto mesto. Popoldan bo v repesažu v neolimpijskem lahkem skifu v članski konkurenci nastopil še Mariborčan Iztok Nipič. Že včeraj pa so sodniki na Savi v Zagrebu opravljali tudi mednarodne izpite. Iz slovenskega tabora sta bila uspešna dva - Peter Fajfar in Vladimir Meglič.
Putin odstavil deset generalov
31. 07. 2000 19.46
Ruski predsednik Vladimir Putin je v vrhu ruske vojske odstavil deset generalov, danes poročajo ruski mediji, ki se sklicujejo na vire blizu predsednika. V Kremlju so pojasnili, da so bili generale odstavljeni zaradi starosti ali pa na njihovo lastno željo, in da gre le za običajen proces rotacije.
Mariborski nogometaši optimistični
31. 07. 2000 18.24
Pred nogometaši Maribora Pivovarne Laško je zelo težka preizkušnja, saj bodo v povratni tekmi 2. kroga za uvrstitev v ligo prvakov morali v sredo, 2. avgusta, ob 20. uri v Ljudskem vrtu nadoknaditi zaostanek dveh zadetkov s prve tekme z moldavskim prvakom Zimbrujem iz Kišnjeva.
Na Bledu predvsem o JV Evropi
28. 07. 2000 16.52
Vsi si želimo boljšega prihodnjega tisočletja, a za to se moramo soočiti z napakami preteklosti. Evropa svojih mrtvih sicer ne šteje več v milijonih, vendar pa civilisti vse bolj postajajo tarča, je na konferenci Evropa na prehodu tisočletja - vrednote in konflikti, ki danes poteka na Bledu, poudaril predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russell-Johnston. Največ pozornosti so udeleženci namenili razmeram na Jugovzhodu Evrope in Čečeniji, pri čemer so se pokazala nekatera nasprotna stališča.
Zaostrene razmere v Groznem
24. 07. 2000 21.57
V napadu čečenskih upornikov v Groznem so bili danes ubiti trije ruski policisti, pripadniki elitnih enot ruskega notranjega ministrstva, 17 pa je bilo ranjenih, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na ruske oblasti v Čečeniji.
Minister Peterle pozdravil maratonca Strela
24. 07. 2000 10.18
Slovenski plavalski maratonec <A HREF=http://www.danube2000.com/ target=_blank> Martin Strel</A> je včeraj popoldne priplaval v hrvaško mesto Vukovar ob meji z ZRJ, kjer sta ga na krajši slovesnosti pozdravila tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle kot pokrovitelj podviga in državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Aleks Leo Vest. Strel je 2680 kilometrov dolgo pot začel 25. junija na izviru Donave v nemškem mestu Donaueschingen. S prihodom v Vukovar, kamor je priplaval tri dni prej od prvotnih načrtov, pa je zmogel že 1530 kilometrov, kar je že več kot polovica začrtane poti. Svojo pot naj bi v Črnem morju zaključil predvidoma 17. avgusta.
Zaključek vrha G-8
24. 07. 2000 09.17
V Okinavi se je končalo vrhunsko srečanje skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8). Voditelji G-8 so med drugim sprejeli deklaracijo o novih tehnologijah, imenovano Listina iz Okinave, s katero želijo državam tretjega sveta olajšati dostop do modernih tehnologij. Dogovorili so se tudi, da si bodo prizadevali še pred koncem leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru WTO. Voditelji so izrazili tudi zaupanje v uspeh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj ter Palestincem in Izraelcem zagotovili vso podporo za dosego sporazuma. Ob robu so potekala tudi dvostranska srečanja voditeljev.
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Nasprotovanje ameriškemu protiraketnemu ščitu
20. 07. 2000 14.42
Severnokorejski predsednik Kim Jong Il in ruski predsednik Vladimir Putin sta danes izjavila, da je severnokorejski raketni program namenjen za miroljubne namene, hkrati pa sta pozvala ZDA, naj se odpovejo načrtovani namestitvi protiraketnega ščita, so poročali uradni severnokorejski mediji.
Putin in Jiang proti protiraketnemu ščitu
18. 07. 2000 12.34
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin sta danes v Pekingu podpisala deklaracijo proti ameriškemu protiraketnemu ščitu (NMD). Bistvo načrtovane vzpostavitve ameriškega protiraketnega ščita je v ''stremljenju po enostranski nadvladi na vojaškem področju,'' je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zapisano v deklaraciji. Oba predsednika sta mednarodno skupnost obenem pozvala, naj ukrepajo proti NMD.
Večer ruske glasbe na festivalu Brežice
18. 07. 2000 10.07
Na festivalu stare glasbe Brežice 2000 bo danes, 18. julija, ob 20.30 koncert ansambla Musica Antiqua Russica. V Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice bodo rusko glasbo 18. stoletja predstavili sopranistka Viktoria Evtodieva, mezzosopranistka Marina Filippova, violinista Vladimir Šuliakovski in Viktoria Žolobova, violist Aleksander Gorbunov, violončelist Konstantin Kučerov, kontrabasist Aleksej Ivanov in čembalist Vladimir Radčekov pod umetniškim vodstvom Vladimirja Šuliakovskega. Izvajali bodo dela Bortnyanskega, Berezovskega, Kozlowskega in Kandoškina.
Spor o reformi ruskih jedrskih sil
17. 07. 2000 08.59
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj na pogovor poklical ruskega obrambnega ministra Igorja Sergejeva in načelnika generalštaba ruske vojske Anatolija Kvašnina ter tako posegel v nesoglasja, ki so se v ruskem obrambnem vrhu pojavila glede nadaljnjega razvoja jedrskih oboroženih sil. Srečanje se je po oceni opazovalcev končalo brez dogovora. Obrambni minister Sergejev in načelnik ruskega generalštaba Kvašnin naj se ne bi strinjala o predlaganem projektu reforme ruske vojske. Kvašin je namreč predlagal omejitev raketnih enot in njihovo vključitev v zračne sile. Spor je najbolj prišel do izraza pred nekaj dnevi, ko je Sergejev projekt reforme označil kot ''zločin proti Rusiji'', ''nesmiseln predlog'' in ''neumnost''.
Putin za partnerstvo s Kitajsko
16. 07. 2000 19.48
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru za ruske in kitajske medije povedal, da želi Rusija zgraditi ''strateško partnerstvo'' s Kitajsko. Glavna naloga Rusije v mednarodni skupnosti je ohranitev ravnotežja sil in interesov, je povedal Putin, ki bo jutri odpotoval na obisk na Kitajsko. Putin je še dejal, da morajo ''vodilne svetovne sile razviti temeljni načrt za skupni boj proti novim nevarnostim''.
Hrvaška bo spremenila ustavo
16. 07. 2000 15.39
Predstavniški dom hrvaškega sabora je sinoči na izrednem zasedanju z večino glasov sprejel odločitev za začetek postopka spremembe ustave Republike Hrvaške, kar pomeni prvi korak pri prehodu iz polpredsedniškega v parlamentarni politični sistem. Razprava o spremembi ustave in oblikovanju načrta za te spremembe bo sledila jeseni.