vladimir
Nemcov o pogajanjih s čečenskimi uporniki
27. 12. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine ruskih liberalcev (SPS) v dumi Boris Nemcov je sinoči poročal predsedniku države Vladimirju Putinu o izidih srečanja s čečenskimi predstavniki v Ingušiji minuli konec tedna. Po polurnih pogovorih s Putinom je Nemcov dejal, da je bil Putinov odziv na pogovore s Čečeni "povsem normalen", poroča ruska tiskovna agencija RIA. Poslanska skupina SPS je sporočila, da so s Čečeni podpisali protokol v petih točkah, vendar pa se je uradni Kremelj od tega dejanja ogradil, češ da parlamentarci SPS nimajo mandata za pogajanja z uporniki.
Putin o omejitvi političnih strank
27. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes predstavil osnutek zakona, ki bi lahko pomembno zmanjšal število političnih strank v Rusiji. S pomočjo zakona želi Putin začeti "izgradnjo civiliziranih političnih struktur v družbi," je poročala tiskovna agencija Interfax. Po nekaterih ocenah naj bi se s tem zakonom število strank v Rusiji zmanjšalo s 186 na približno 20.
Deklaracija o položaju na jugu Srbije <BR>
27. 12. 2000 00.00
Zgornji dom jugoslovanske skupščine je danes sprejel vladni predlog deklaracije o položaju na administrativni meji s Kosovom, v kateri ZRJ od Varnostnega sveta ZN zahteva, naj čimprej sprejme ukrepe za takojšen umik albanskih upornikov z območja na jugu Srbije, kjer so Albanci večinsko prebivalstvo. Deklaracijo obravnava tudi spodnji dom jugoslovanske skupščine, ki naj bi jo sprejel jutri.
V Rusiji v veljavi nova himna in grb
26. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakonske predloge o novi himni, rdeče-belo-modri zastavi in uradnem grbu z dvoglavim orlom iz časa vladavine ruskih carjev. Rdeča zastava Sovjetske zveze brez zvezde, srpa in kladiva pa bo odslej zastava ruske vojske. Uzakonitvi nove himne, ki izvira iz Stalinovih časov iz leta 1944, so močno nasprotovali liberalni politiki, ki po njihovem predvsem spominja na rusko krvavo preteklost.
Predsednik lahko razpusti parlament
26. 12. 2000 00.00
Potem ko moldavski parlament kljub večkratni ponovitvi glasovanja v preteklih tednih ni izvolil novega predsednika države, je moldavsko ustavno sodišče je danes odločilo, da lahko sedanji predsednik Petru Lucinschi razpusti parlament in razpiše predčasne volitve. Ustavni sodniki so namreč ugotovili, da so poslanci kršili prepisan postopek za izvolitev novega predsednika države.
Nominiranci za Prešerna so
21. 12. 2000 00.00
Upravni odbor Prešernovega sklada je objavil kandidate, nominirane za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Za nagrajence bo javnost izvedela na podelitvi nagrad 7. februarja 2001 ob 20. uri. Nominirani za Prešernovo nagrado so: Vinko Globokar za skladateljski opus, Gustav Gnamuš za slikarski opus, Vladimir Kavčič za prozni opus in Zlatko Šugman za igralski opus.
Putin za mir v Čečeniji
21. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin želi končati vojno v kavkaški republiki Čečeniji, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax. "Zadevo moramo pripeljati do konca, vzpostaviti moramo red in mir, ljudem pa povrniti njihovo zaupanje v pravno in pravično državo," je poudaril Putin v Moskvi pred ruskimi vojaki, ki so se borili v Čečeniji.
Proti pokopu očeta revolucije
18. 12. 2000 00.00
Olga Uljanova, 78-letna nečakinja Vladimirja Iljiča Lenina, katerega posmrtni ostanki so balzamirani in ležijo v mavzoleju na Rdečem trgu v Moskvi, nasprotuje pokopu ostankov svojega strica. " Vnovične razprave o pokopu Leninovih posmrtnih ostankov so nesprejemljive. Vladimir Iljič je bil pokopan po krščanski tradiciji, krsta z njegovimi ostanki leži tri metre pod zemljo," je še dejala Uljanova. "Ljudstvo in komunisti ne bodo dopustili, da bi Lenina in njegov mavzolej omadeževali," je dodala hči Leninovega mlajšega brata Dimitrija. Pokop Leninovih ostankov, ki si jih je v njemu posvečenemu mavzoleju ogledalo več sto tisoč Sovjetov, je že od razpada nekdanje Sovjetske zveze leta 1991 predmet burnih razprav. Več kot polovica Rusov se sicer strinja s pokopom njegovih posmrtnih ostankov, vendar temu ostro nasprotujejo ruski komunisti, ki v mavzolej redno prinašajo rože.
Za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki
16. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je med uradnim obiskom na Kubi včeraj poudaril, da si Rusija prizadeva za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki. "Obisk na Kubi je prvi korak k vzpostavitvi zunanjepolitičnih prizadevanj med Rusko federacijo in državami Latinske Amerike. Veliko držav želi videti aktivno rusko vlogo v mednarodnih zadevah," je Putin povedal na novinarski konferenci v Havani po vnovičnem srečanju s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom.
Kuba in Rusija o oživiti odnosov
15. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kubanski gostitelj Fidel Castro sta med današnjim srečanjem v Havani izrazila željo po vnovični oživitvi odnosov med državama, in sicer na raven iz časa nekdanje Sovjetske zveze. Voditelja sta ob tem podpisala skupno izjavo, v kateri sta poudarila zavezanost načelom Združenih narodov, obsodila mednarodni terorizem in izrazila zadovoljstvo z ravnijo rusko-kubanskih političnih pogovorov. Predstavniki obeh strani so ob tem podpisali tudi več sporazumov o krepitvi sodelovanja.
Putin na Kubi
14. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je na štiridnevnem obisku na Kubi, kar je prvi obisk kakega ruskega predsednika na Kubi po razpadu Sovjetske zveze. Državi naj bi med obiskom predvsem otoplili odnose. Putin se je že sinoči ob prihodu srečal s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom, s katerim sta se srečala že septembra letos ob robu vrha tisočletja ZN v New Yorku. Castro je nazadnje obiskal Moskvo pred razpadom nekdanje Sovjetske zveze, medtem ko je bil Mihail Gorbačov kot zadnji sovjetski predsednik na Kubi leta 1989. Po padcu komunizma v SZ sta državi, ki sta bili 30 let zaveznici, prekinili odnose.
Putin jutri na Kubo
12. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin bo od jutri do 17. decembra na obisku na Kubi, kjer bo izpostavil predvsem gospodarski vidik pred časom prekinjenega sodelovanja med državama. Putin bo med svojim obiskom izpostavil pomen Kube otoka kot trga za rusko tehnologijo, opremo in surovine, pa tudi geografsko lego otoka, ki bi bila primerna za tranzitni center za ruski zračni in pomorski promet. Kot je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass povedal visoki ruski predstavnik, bodo pogovori predvidoma težavni, saj sta državi leta 1991 za dalj časa prekinili gospodarske stike.
Putin bo pomilostil ameriškega vohuna
09. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal pomilostitev za ameriškega poslovneža Edmonda Popea, ki so ga v sredo v Moskvi obsodili na 20-letno zaporno kazen zaradi vohunjenja. Kot je v mestu Magnitogorsk danes dejal Putin, bo upošteval priporočilo ruske komisije za pomilostitve, vendar odločitve o pomilostitvi verjetno ne bo mogoče sprejeti pred 14. decembrom, je še dejal ruski predsednik. Na ta dan bo namreč začela veljati obsodba sodišča. Ruska komisija za pomilostitve je predsedniku Putinu včeraj predlagala, naj pomilosti Popea. Sicer je Pope, ki boleha za redko obliko kostnega raka, že od aprila zaprt v Moskvi in je prvi Američan, ki je bil po letu 1961 v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja. Pope je bil obtožen, da je na nelegalen način prišel do informacij o zapletenem hitrem torpedu, ki pa je dejal, da ni vedel, da so podatki o torpedu tajni. Pope ima podjetje, ki kupuje pomorsko tehnologijo, njegovi zagovorniki pa trdijo, da je le vprašal o deset let starem podvodnem pogonskem sistemu, ki so ga Rusi že prodali v tujino. Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj telefonsko posredoval za ameriškega podjetnika pri predsedniku Putinu.
Letno strokovno srečanje RKS
09. 12. 2000 00.00
Rdeči križ Slovenije (RKS) je v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič pripravil letno strokovno srečanje predsednikov in sekretarjev območnih združenj te humanitarne organizacije. Tridnevno srečanje je četrtek odprl Vladimir Topler, nato pa je vodja regionalne delegacije mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Budimpešti Helena Korhonen navzočim predstavila Strategijo 2010, ki temelji na izboljšanju življenja ogroženih ljudi. Generalni sekretar RKS Mirko Jelenič pa je udeležencem predstavil Strategijo 2003 in redne programe dela RKS za prihodnje leto.
Rekordno število nočitev v zdraviliščih
07. 12. 2000 00.00
V Krki Zdravilišča pričakujejo, da bodo v treh zdraviliščih - Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in Strunjanu - ter v hotelih na Otočcu letos zabeležili skupaj blizu 300.000 nočitev, kar bi bilo sedem odstotkov več kot lani. Celotni dohodek ob koncu leta se bo predvidoma povzpel na 42 milijonov nemških mark, dobiček pa naj bi znašal 2,5 milijona nemških mark, torej trikrat več kot lani, je povedal direktor Krke Zdravilišča Vladimir Petrovič.
Nova ruska državna himna
05. 12. 2000 00.00
V ruskem državnem svetu so se odločili, da naj bi nova državna himna temeljila na glasbi stare sovjetske himne, besedilo pa naj bi napisali novo. Ruska zastava bo ostala taka kot je, v ruskem grbu naj bi bil dvoglavi orel, rdeča zastava pa bo postala prapor ruskih oboroženih sil. Za zamenjavo sedanje ruske himne s staro sovjetsko se je zavzel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. O dokončni zamenjavi pa se bodo odločili poslanci v ruski dumi.
Enotna rusko-beloruska valuta
30. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je danes v Minsku udeležil otvoritvenega zasedanja vrhovnega državnega sveta rusko-beloruske unije, je ruski vladi naložil, naj podpiše sporazum z Belorusijo o uvedbi enotne valute. Putin se je srečal tudi z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom, ki se še posebej zavzema za tesnejšo povezanost obeh držav. Putin je na zasedanju vrhovnega državnega sveta sicer dejal, da je udejanjenje rusko-beloruske unije zelo občutljiv proces, ki ne more potekati brez privolitve javnosti. Potrebno je razpršiti bojazni ljudi, da bi ob vzpostavitvi unije prišlo do krnitve suverenosti. Zadev ne gre zavlačevati, pa tudi preuranjenih odločitev ne gre sprejemati, je prepričan ruski predsednik. Rusija je kljub negodovanju Belorusije doslej odlašala z uvedbo skupne denarne enote, med drugim zaradi visoke inflacije, nereformiranega gospodarstva in velike revščine v Belorusiji. V skladu s sporazumom o denarni uniji naj bi Belorusija do leta 2008 uvedla ruski rubelj kot svojo uradno valuto, sicer pa naj bi ga v poslovanju začeli uporabljati že 1. januarja 2005.
Putin je najbolj seksi v Moskvi
28. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je bil proglašen za najbolj seksi moškega ruske prestolnice, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je objavila moskovska Komsomoljskaja pravda. V anketi, ki so jo izvedli prek interneta, se je na drugo mesto uvrstil slavni ruski režiser Nikita Mihalkov. Tretji najbolj seksi med moskovskimi slavnimi moškimi je mladi izvajalec popularnih popevk in opernih arij Nikolaj Baskov, ki sicer že dalj časa velja za lepotca med Rusinjami. "Lepši je od Boga, poje pa bolje kot Caruso," Baskova ocenjujejo njegove številne oboževalke, ki pa so razočarane, da se je njihov ljubljenec uvrstil samo na tretje mesto. Vodilni trojici na četrtem mestu sledi slavni ruski igralec Oleg Menjšikov. Ta je lani upodobil kadeta carske vojske v filmskem spektaklu Sibirski brivec, ki ga je režiral Mihalkov. Putin pa ni edini politik na laskavem seznamu najbolj seksi moških v Moskvi, saj se je na njem znašel tudi eden od podpredsednikov dume, kontroverzni politik Vladimir Žirinovski.
Napeto na jugu Srbije
26. 11. 2000 00.00
V zadnjih 24 urah v varnostnem območju ob administrativni meji med Kosovom in Srbijo ni bilo oboroženih spopadov, vendar pa napetost narašča, saj se v ponedeljek ob 19. uri izteče rok, ki ga je srbska vlada postavila Albancem in mednarodnim mirovnim enotam KFOR za umik oboroženih albanskih skupin s kriznega območja v občini Bujanovac, so poročali srbski mediji.
Duma za ohranitev postaje Mir
25. 11. 2000 00.00
Ruska duma je na današnjem plenarnem zasedanju z 262 glasovi sprejela osnutek odredbe o nujnosti ohranitve orbitalnega znanstveno-raziskovalnega kompleksa Mir. Odredbo je predlagal poslanec Vladimir Žirinovski. Prenehanju delovanja postaje Mir nasprotujejo tudi mnogi drugi poslanci, med njimi trije nekdanji kozmonavti. Med prvim presojanjem je duma danes odredbo zavrnila. "Za" je glasovalo le 196 poslancev. Za sprejetje odredbe je bilo potrebnih najmanj 226 glasov. V odredbi so izrazili "globoko zaskrbljenost" nad katastrofalnim položajem orbitalnega kompleksa Mir. Poslanci menijo, da se postaji Mir še ni iztekla življenjska doba in da jo lahko uporabijo kot glavni element sistema vseobsegajočega nadzora, ki bi države sveta zaščitil pred velikimi naravnimi in tehnološkimi nesrečami.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Ustanovna seja ruskega državnega sveta
22. 11. 2000 00.00
V Moskvi se je danes prvič sestal novo ustanovljeni ruski državni svet. Na ustanovni seji je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da Rusija od državnega sveta pričakuje strategijo gospodarskega in socialnega razvoja ob upoštevanju regionalne politike.
V Intereuropi imenovali novo upravo
21. 11. 2000 00.00
Nadzorni svet koprske družbe Intereuropa je imenoval novo upravo, ker sedanji poteče mandat prihodnji mesec, 11. decembra.
Srečanje Putin - Blair
21. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in britanski premier Tony Blair sta se danes v sestala Moskvi, kjer sta se pogovarjala o nadzoru nad jedrskim orožjem, evropski obrambni politiki in dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Blair je Putina na njunem petem letošnjem srečanju seznanil z načrti Evropske unije o oblikovanju varnostnih enot za krizno posredovanje. Putin je poudaril, da mora biti unijina obrambna politika transparentna, obenem pa dejal da ti procesi v Evropi potekajo ne glede na to, ali se s tem strinjajo ali ne in mi jim ne mislijo nasprotovati.
Putin ne želi zmage za vsako ceno
20. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir
Ukrepi slovenske in hrvaške policije
20. 11. 2000 00.00
Predstavniki slovenske in hrvaške policije so v Zagrebu govorili o dodatnih ukrepih v boju proti valu ilegalnih migracij. Samo letos se je število ilegalcev povečalo za več kot 100 odstotkov, največ pa jih v Slovenijo prihaja prav iz Hrvaške.
Test s poklicnim zapeljivcem
17. 11. 2000 00.00
V ruskem mestu Ivanovo lahko zaročenci, ki bi bili radi prepričani o zvestobi bodočih žena, najamejo poklicnega zapeljivca, ki jim ga zagotovi zasebna detektivska agencija, je poročal ruski dnevnik Izvestija. Poklicni Don Juan, ki ga agencija izbere med študenti dramskih umetnosti v sosednjem mestu, nezaupljive zaročence stane med 1000 in 2000 dolarji, je povedal detektiv Vladimir Sadžikov. Zaročenec mora agencijo obvestiti o okusu svoje izbranke, o tipu moškega, ki jo privlači, o glasbi in hrani, ki jo ima najraje. Zapeljivec se nato " žrtvi" približa na ulici ali pa ji ga zaročenec predstavi kot "prijatelja" ali "kolega". Po podatkih agencije, ki ne navaja številk, se večina zaročenk zapeljivcu ni mogla upreti.
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Krepitev sodelovanja med Rusijo in Mongolijo
14. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov mongolski kolega Natsagiin Bagabandi sta danes v mongolski prestolnici Ulan Bator podpisala skupno deklaracijo, v kateri sta potrdila zavezanost Rusije in Mongolije sporazumu o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama iz leta 1993. Dokument med drugim navaja, da se državi zavzemata za "izgradnjo večpolarnega sveta", da se ne bosta pridružili vojaško-političnim organizacijam, ki bodo usmerjeni proti eni od obeh držav, in da s tretjimi državami ne bosta podpisali sporazumov, ki bi ogrožali ozemeljsko celovitost druge države. Kot je na novinarski konferenci ocenil ruski predsednik, je treba rusko-mongolske odnose še okrepiti, čeprav državi na mednarodnem prizorišču učinkovito sodelujeta že dlje časa. Putin je izrazil tudi rusko podporo odločitvi Mongolije, da ne bo uporabljala jedrske energije. Po besedah predstavnika ruske delegacije Sergeja Prihodka se z mongolskimi predstavniki niso pogovarjali o odpisu mongolskega dolga Rusiji, vendar pa nameravata finančni ministrstvi obeh držav pospešili pogovore o tem vprašanju. Ruski in mongolski predstavniki so se med Putinovim zgodovinskim obiskom dogovorili še za okrepljeno sodelovanje na področju kmetijstva, metalurgije, pridelovanja hrane in na energetskem področju. Putin je tudi predlagal uvoz mesa iz Mongolije, kar bi pripomoglo k ureditvi razmer na prehrambenem tržišču v Rusiji.
Poraz socialdemokratov na čeških volitvah
13. 11. 2000 00.00
Vladajoča češka Socialdemokratska stranka premiera Miloša Zemana je na nedeljskih prvih volitvah v skupščine novoustanovljenih regij, ki predstavljajo preizkus za splošne volitve leta 2002, doživela hud poraz. Češki volilni upravičenci so izbirali člane regionalnih svetov v 13 regijah, ki bodo začeli delovati 1. januarja prihodnje leto.