vojakov
Referendum v Švici
26. 11. 2000 00.00
Švicarji so se danes na referendumu z veliko večino odločili proti drastičnemu zmanjšanju sredstev za vojsko, prav tako pa niso podprli predloga o znižanju starosti za upokojitev na 62 let za ženske in moške. 62,4 odstotka volivcev je glasovalo proti predlogu socialdemokratov, po katerem naj bi sredstev za vojsko zmanjšali s petih milijard na 3,2 milijarde švicarskih frankov v naslednjih desetih letih.
Poskus državnega udara v Kambodži
24. 11. 2000 00.00
V napadu na vladno palačo, obrambno ministrstvo in enega od sedežev kamboške vojske v prestolnici Phnom Penh so najmanj štiri osebe izgubile življenje, osem pa jih je bilo ranjenih. Kamboški obrambni minister Tea Banh je sporočil, da so med mrtvimi pripadniki ilegalnih organizacij, ki so davi (po krajevnem času) napadli vladno palačo, obrambno ministrstvo in enega od sedežev kamboške vojske. Med obrambo poslopij je bilo ranjenih osem vojakov.
Sodnih prepirov še ni konec
23. 11. 2000 00.00
Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Vrhovno sodišče Floride še odloča
21. 11. 2000 00.00
Odvetniki strani vpletenih v povolilni spor na Floridi so sedmim članom Vrhovnega sodišča Floride predstavili vsak svoje argumente, sodišče pa naj bi se morda že danes ali pa jutri odločilo, ali bo v končne rezultate predsedniških volitev na Floridi potrebno upoštevati tudi ročno preštete glasovnice iz treh volilnih okrožij - Broward, Palm Beach in Miami Dade. Vrhovni sodniki so poslušali argumente odvetnikov predsedniških kampanj demokrata Ala Gora in republikanca Georga Busha mlajšega, odvetnikov volilnih okrožij Broward in Palm Beach ter odvetnikov državne sekretarke Floride Katherine Harris, ki je privržena republikancem, ter pravosodnega ministra Floride, demokrata Boba Butterwortha.
Slovenija ponudila 180 vojakov
21. 11. 2000 00.00
Slovenija je danes Evropski uniji za izvajanje prihodnjih evropskih vojaških misij ponudila okrog 180 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije. Slovensko ponudbo je na srečanju obrambnih ministrov EU s kolegi iz petnajstih partnerskih evropskih držav, od tega 13 kandidatk za članstvo, v Bruslju predstavil državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
Putin ne želi zmage za vsako ceno
20. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir
Članice EU jutri o skupnih silah
19. 11. 2000 00.00
Članice EU bodo jutri potrdile svoje nacionalne prispevke v prihodnje skupne sile za posredovanje v regionalnih krizah, ki naj bi bile operativne do leta 2003. Po načrtih naj bi bila do takrat EU pripravljena na krizno območje naenkrat poslati okrog 60.000 vojakov, ki bi morali biti sposobni misijo izvajati do enega leta.
Poklon žrtvam vietnamske vojne
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se je ob obisku v Vietnamu poklonil spominu na vse žrtve krvavega spopada. Obisk pa je
Eksplozija v ogulinski vojašnici
16. 11. 2000 00.00
V eksploziji v ogulinski vojašnici so bili štirje vojaki huje ranjeni, 21 pa jih je utrpelo lažje poškodbe. Vzroki za eksplozijo še niso znani, je povedal hrvaški obrambni minister Jozo Radoš in dodal, da so na kraj eksplozije že odšli predstavniki ministrstva, oblikovana pa je tudi že preiskovalna komisija, ki bo raziskala dogodek.
Težave pri iskanju trupel
14. 11. 2000 00.00
Število žrtev tragične nesreče, ki se je zgodila v soboto zjutraj na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn blizu vasi Kaprun, se iz dneva v dan spreminja. Po zadnjih podatkih je v predoru umrlo 156 ljudi, najverjetneje pa so med žrtvami še štirje smučarji. Reševalci so do zdaj iz predora prinesli posmrtne ostanke 128-ih ponesrečencev. Vse pa so tudi že prepeljali na sodnomedicinski inštitut v Salzburgu.
Nove razsežnosti incidenta v vojašnici
13. 11. 2000 00.00
Incident v novomeški vojašnici, ko je častnik sredi prepira s skupino vojakov streljal v zrak, dobiva večje razsežnosti kot dogodek opisuje Ministrstvo za obrambo. Pobegli vojaki, ki so se sinoči vrnili v vojašnico, so nam namreč povedali čisto drugačno zgodbo.
V skupnih evropskih silah tudi Sovenci
13. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na ministrskem zasedanju Zahodnoevropske unije (WEU) danes v Marseillu napovedal, da bo Slovenija na konferenci o sestavi 60.000-članskih sil Evropske unije, ki bo prihodnji teden v Bruslju, ponudila svoj prispevek v sestavo teh sil. O številu vojakov, ki jih bo Slovenija prispevala, minister Peterle sicer ni govoril, saj naj bi bile konkretne številke predstavljene prihodnji teden v Bruslju. Zasedanja v Marseillu se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Janez Janša.
Slovenski Unicef prejel zahvalo
12. 11. 2000 00.00
Slovenski odbor za Unicef je prejel zahvalno pismo Unicefovega urada v Moskvi, ker se je v marcu letos pridružil pozivu Združenih narodov v akciji zbiranja sredstev za nujno pomoč čečenskim otrokom, pregnanim v sosednje države in pokrajine ter tistim, ki so ostali v Čečeniji. Urad se posebej zahvaljuje tudi vsem posameznim donatorjem, ki so prek Slovenskega odbora prispevali pomoč. Za nujno pomoč Čečeniji so donatorji na račun Slovenskega odbora za Unicef nakazali 24 milijonov tolarjev. S temi sredstvi so pripomogli k izvajanju izobraževanja za 10.000 razseljenih otrok v posebej za šolo pripravljenih zimskih šotorih. V Ingušetiji in Dagestanu je Unicef otroke oskrbel s potrebno opremo za učenje in tudi s pripomočki za rekreacijo. Poleg tega Unicef oskrbuje begunce in prebivalce Čečenije s pitno vodo, s sredstvi za higieno, zdravili in drugimi sredstvi za ustrezno zdravstveno oskrbo.
Arafat zahteva razporeditev mirovnih sil
11. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je pred Varnostnim svetom ZN zahteval razporeditev mednarodnih mirovnih sil na palestinskih
Sklepni del taktične vaje SV
10. 11. 2000 00.00
Udeležence sklepnega dela taktične vaje Slovenske vojske (SV) Odločen odgovor 2000, ki poteka na območju med Celjem,
Jutri prisege nove generacije vojakov
09. 11. 2000 00.00
V nekaterih vojašnicah Slovenske vojske bodo jutri slovesno prisegle nove generacije vojakov na služenju vojaškega roka. Prisege bodo v Vojašnici Franc Rozman Stane v Ljubljani, v Vojašnici Bršljin v Novem mestu in v Vojašnici Ilirska Bistrica.
Začetek taktične vaje SV
07. 11. 2000 00.00
Slovenska vojska je danes v organizaciji 3. operativnega poveljstva v Celju na
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Nadaljevanje dviga trupel
29. 10. 2000 00.00
Skupina norveških potapljačev je zgodaj zjutraj dvignila na površje še nekaj trupel, tokrat iz devetega prekata, kamor se je zateklo 23 mornarjev, ki so preživeli eksplozijo. Zaradi izmaličenosti njihova identiteta še ni znana. V Severomorsku na ruskem severu pa so se na največji žalni slovesnosti doslej poslovili od štirih mornarjev, prvih, ki so jih s Kurska dvignili v sredo in čertek.
Regionalne volitve v Kolumbiji
29. 10. 2000 00.00
V Kolumbiji so se danes začele regionalne volitve, na katerih 22,5 milijona volilnih upravičencev izbira nove guvernerje in občinske svete. Volitve so se začele mirno, potem ko je v zadnjih dveh tednih v državi izbruhnil nov val nasilja. Na volitvah bodo volilni upravičenci med 43.422 kandidati izvolili 1100 županov, 12.000 mestnih svetnikov, 500 poslancev provincialnih svetov in 32 guvernerjev. Za zdaj o oboroženih spopadih, ki so v zadnjih dneh postali stalnica kolumbijskega vsakdana, ne poročajo.
Osem mrtvih v eksploziji
29. 10. 2000 00.00
Najmanj sedem ruskih vojakov je izgubilo življenje v eksploziji, ki je danes odjeknila v nekem lokalu v kraju Čiri-Jurt, približno 30 km južno od prestolnice Grozni. Po poročanju tiskovne agencije Interfax so odgovornost za napad že prevzeli čečenski uporniki. Poleg vojakov je eksplozija terjala tudi življenje lastnice lokala.
Odločilna bo volilna udeležba
26. 10. 2000 00.00
Manj kot dva tedna pred ameriškimi volitvami sta kandidata demokratov in republikancev Al Gore in George W. Bush tesno izenačena, čeprav v tej najtesnejši predsedniški tekmi po letu 1960 zadnje javnomnenjske raziskave kažejo nekoliko bolje Bushu. Kot sta na današnji videokonferenci poudarila politični svetovalec demokratov Gary Nordlinger in politična svetovalka republikancev Ann Stone, bo o zmagi odločala volilna udeležba. Nordlinger je sicer izrazil prepričanje, da bo na volitvah zmagal Bush.
Jezni volilci v Slonokoščeni obali
25. 10. 2000 00.00
Sedež televizije Slonokoščene obale v Abidjanu naj bi že bil v rokah privržencev opozicijskega predsedniškega kandidata Laurenta Gbagbe. Protestnikom naj bi se pridružili tudi pripadniki žandarmerije, ki so od vojakov zahtevali, naj se predajo in zapustijo poslopje. Protestniki so se napotili tudi proti sedežu državnega radia v poslovni in upravni četrti Le Plateau, kjer je bilo slišati streljanje, vendar poročil o morebitnih žrtvah za zdaj ni. Oddajanje francoske radijske postaje Radio France Internationale in britanskega BBC je bilo dopoldne prekinjeno, medtem ko državni radio predvaja le glasbo. Tudi letalske družbe, ki letijo v Slonokoščeno obalo, so danes odpovedale vse polete v Abidjan, vendar pa je letališče še vedno uradno odprto. Minister za komunikacije Henri Sama je sporočil, da odstopa iz nacionalnega sveta narodne rešitve, ki ga je oblikovala vladajoča vojaška hunta pod vodstvom generala Roberta Gueija in dodal, da priznava zmago Gbagbe. Po 
Odprava obveznega služenja vojaškega roka
24. 10. 2000 00.00
Italijanski senat je danes z veliko večino podprl odpravo obveznega služenja vojaškega roka, ki naj bi stopila v veljavo leta 2008. Proti zakonu so glasovali le komunisti. S tem ukrepom se bo število italijanskih vojakov zmanjšalo z 270.000 na 190.000, z njim pa naj bi dosegli oblikovanje profesionalne in bolj učinkovite vojske.
Izrael zavrnil resolucijo ZN
21. 10. 2000 00.00
Izrael je zavrnil resolucijo Generalne skupščine ZN, v kateri je obsodila izraelsko nasilje nad Palestinci. Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je resolucija namerno prezrla dejstvo, da palestinske oblasti pripravljajo krvave spopade in da so odgovorne za nespoštovanje dogovora iz Šarm el Šejka.
Nemiri na palestinskih ozemljih
20. 10. 2000 00.00
Po palestinskih podatkih je izraelska vojska na Zahodnem bregu in območju Gaze danes ustrelila šest Palestincev, prek 200 pa jih je bilo ranjenih. Ranjenih je bilo tudi pet izraelskih vojakov. Od začetka spopadov 28. septembra je število smrtnih žrtev naraslo na 120. Izraelci in Palestinci se medsebojno obtožujejo, da ne spoštujejo dogovora iz Šarm el Šejka. Izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je poudaril, da palestinske oblasti niso dovolj poskrbele za ustavitev nasilja, Palestinci pa trdijo, da izraelska stran ni odpravila zapor palestinskih ozemelj. Pooblaščenec Palestinske osvobodilne organizacije za Jeruzalem, Feisal Huseini, je izraelskemu premieru Ehudu Baraku očital, da je ustvaril najslabše možne pogoje za boljše odnose med stranema. V dogovoru iz Šarm el Šejka je Izrael obljubil, da bo umaknil svoje enote z avtonomnih palestinskih ozemelj ter znova odprl meje, ceste in letališče v Gazi. Palestinska stran se je obvezala, da bo ustavila nemire.
Smrtonosen virus Ebola
16. 10. 2000 00.00
V predelu Gulu na severu Ugande je v epidemiji, ki jo je povzročil virus Ebola, v preteklih dveh tednih umrlo 43 ljudi, oblasti pa se bojijo, da bo število žrtev še naraslo. Laboratorijski testi so pokazali, da gre res za mrzlico, ki jo povzroča virus Ebola. Po zadnjih podatkih je z virusom Ebola v Ugandi okuženih še približno 57 ljudi, ki so jih ta konec tedna sprejeli v bolnišnicah v okrožju Gulu na severu države. Oblasti v Kampali so prebivalce pozvale k skrajni previdnosti.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že