vojakov
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Vojaške vaje zveze NATO
09. 10. 2000 00.00
V Turčiji so se danes začele vojaške vaje zveze NATO, imenovane Destined Glory 2000, v katerih bo sodelovalo 21.000 vojakov, 70 vojaških ladij in 170 letal iz sedmih držav članic Severnoatlantske zveze. Manevri so se začeli z vajo podmornic v Egejskem morju ob turški obali. Prvič doslej bodo na vajah na turškem ozemlju sodelovali tudi grški vojaki, ki bodo v Turčijo večinoma pripotovali jutri, že v soboto pa je v letalskem oporišču v Turčiji prvič po tridesetih letih pristalo šest grških vojaških letal.
Barak postavil Arafatu ultimat
08. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je po izredni seji vlade v Tel Avivu palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu postavil ultimat, naj v dveh dneh ustavi krvave nemire v Gazi in na Zahodnem bregu, sicer bo izraelski vojski ukazal, naj ukrepa.
Pobegli teroristi IRA prosti
30. 09. 2000 00.00
Britanska vlada je teroristom Irske republikanske armade (IRA), ki so iz britanskih zaporov pobegnili v tujino, ponudila prostost.
Slovenija v Natu čez dve leti?
30. 09. 2000 00.00
Slovenija utegne že prej kot v dveh letih postati članica Nata. To je po vrnitvi z obiska v ZDA povedal slovenski obrambni minister Janez Janša. Ameriško poročilo o našem obrambnem sistemu je kritično in polno predlogov, vendar ti ne bi smeli pomeniti večjih ovir pri vključevanju v Nato.
Obrambni minister Janša v Ottawi
28. 09. 2000 00.00
Janez Janša se je sinoči v Ottawi srečal s kanadskim obrambnim ministrom Artom Eggletonom, s katerim sta se pogovarjala o vključevanju Slovenije v zvezo NATO in Evropsko unijo, o dejavnostih, povezanih z JV Evropo in o bilateralnem sodelovanju med Slovenijo in Kanado na področju obrambe. Minister Eggleton je po besedah vodje službe za mednarodno sodelovanje na ministrstvu za obrambo Mitje Miklavca zagotovil, da Kanada še naprej podpira politiko odprtih vrat zveze NATO in nas bo podprla v naslednjem krogu širitve, prav tako pa Kanada podpira slovensko približevanje EU.
V Italiji se je začel proces "fojbe"
26. 09. 2000 00.00
Po več preložitvah se je včeraj v Rimu začel proces proti hrvaškemu državljanu Oskarju Piškuliću, edinemu izmed treh preživelih, obtoženih za poboj Italijanov med drugo svetovno vojno v kraških jamah v Istri in v okolici Trsta, imenovanih fojbe. Piškuliću bodo zaradi bolezni sodili v odsotnosti, je povedal njegov odvetnik Livio Bernot.
Okrepljene akcije filipinske vojske
25. 09. 2000 00.00
V desetih dneh vojaške operacije za rešitev 17 talcev na otoku Jolo je filipinska vojska ubila 103 muslimanske upornike, je danes sporočil filipinski general Narciso Abaya, ki poveljuje operaciji. Po podatkih filipinske vojske so vsi talci živi in se nahajajo na Jolu.
Začetek zasedanja obrambnih ministrov EU
22. 09. 2000 00.00
V francoskem mestu Chateau d'Ecouen so danes obrambni ministri Evropske unije začeli neformalno zasedanje, na katerem naj bi po pričakovanjih unija storila enega najkonkretnejših korakov v smeri vzpostavljanja skupnih enot za hitro posredovanje v regionalnih krizah. Ministri bodo namreč po načrtih odobrili seznam vojakov in opreme, potrebnih za ustanovitev 60.000 članskih enot, ki naj bi bile v skladu s ciljem, zastavljenim decembra lani na vrhu v Helsinkih, vzpostavljene do leta 2003.
Haider vabljen na ogled fojb
21. 09. 2000 00.00
Italijansko gibanje za neodvisnost Julijska fronta je včeraj na zasebni obisk v Trst povabilo koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, kjer naj bi ta obiskal nekdanje koncentracijsko taborišče Rižarna in bazoviško fojbo. Gibanje je izrazilo zadovoljstvo, ko so minuli teden na italijanskih Opčinah Haiderja povabili na praznovanje 170. obletnice izgradnje cestne povezave Trst-Ljubljana-Dunaj, hkrati pa kritiziralo tržaške oblasti, ker po njihovem mnenju obiska niso prav izkoristile. Po besedah gibanja, ki je februarja ustanovilo Odbor za Haiderja, bi moral koroški deželni glavar obiskati bazoviško fojbo, kjer so posmrtni ostanki "italijanskih vojakov in slovenskih antikomunistov, ki so jih ustrelili Titovi partizani".
Ameriški obrambni minister v Seulu
20. 09. 2000 00.00
Ameriški obrambni minister William Cohen se je danes v Seulu sestal z južnokorejskim predsednikom Kim Dae-Jungom. V ospredju pogovorov je bilo predvsem najnovejše zbliževanje obeh Korej, sogovornika pa sta se strinjala, da morajo Južna Koreja in ZDA kljub izboljšanju odnosov med Korejama ostati vojaški zaveznici. Cohen se je z južnokorejskim predsednikom sestal pred jutrišnjim srečanjem z južnokorejskim obrambnim ministrom Cho Sung-Taejem.
KFOR aretiral šest oseb
19. 09. 2000 00.00
Mednarodne mirovne sile na Kosovu so pet dni pred predsedniškimi
Pentagon objavil poročilo o zlorabah
19. 09. 2000 00.00
Pentagon je objavil poročilo vojaških preiskovalcev, ki so ugotovili, da so nekateri ameriški vojaki mednarodnih mirovnih sil KFOR na Kosovu maltretirali civilno albansko prebivalstvo, pri tem pa kršili temeljna načela človeškega dostojanstva. Pripadniki ameriške enote, ki so storili ta dejanja, po mnenju preiskovalcev niso bili ustrezno izurjeni in bi morali brzdati svojo bojevniško miselnost.
Milošević gre v Črno goro
18. 09. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević bo v sredo v kraju Berane v Črni gori pripravil predvolilno zborovanje, je danes napovedal jugoslovanski premier Momir Bulatović. Predsedniških in parlamentarnih volitev, ki bodo v ZRJ potekale prihodnjo nedeljo, 24. septembra, se sicer črnogorske vladne stranke ne bodo udeležile, na volitvah pa bodo nastopile črnogorske prosrbske opozicijske stranke. To bo prvi Miloševićev obisk v Črni gori po njegovi izvolitvi na položaj predsednika ZRJ julija 1997.
Vojska napadla upornike na otoku Jolo
16. 09. 2000 00.00
Filipinsko vojaško letalstvo je danes napadlo položaje upornikov Abu Sajafa na otoku Jolo in tako začelo z "osvobodilno operacijo" 19 talcev, ki so še v rokah islamskih skrajnežev. Istočasno pa se nekaj tisoč vojakov pripravlja na kopensko operacijo.
Ruska duma o podmornici Kursk
15. 09. 2000 00.00
Na predlog parlamentarnega odbora za obrambo je ruska duma danes načelno sprejela resolucijo, v kateri je vladi priporočila, naj v zvezi z nesrečo jedrske podmornice Kursk sprejme posebne ukrepe. Poslanci so od predsednika Vladimirja Putina zahtevali, naj v komisijo, ki preiskuje vzroke nesreče podmornice, vključi tudi predstavnike dume.
Šoferji so zelo zaželeni
15. 09. 2000 00.00
Organizatorji olimpijskih iger v Sydneyju (SOCOG) so zaradi preobremenjenosti transportnega sistema zaposlili dodatnih 150 voznikov avtobusov, v naslednjih dveh dneh pa naj bi se jim pridružilo še 100 šoferjev. Za to potezo so se v SOCOG odločili, ker je tik pred pričetkom iger v Sydneyju prihajalo do vedno pogostejših zamud pri prevozu športnikov in obiskovalcev, kar je bila predvsem posledica premajhne zmogljivosti transportnega sistema. Na dan uradne otvoritve iger v Sydneyju bo po največjem avstralskem mestu za prevoz ljudi tako skrbelo 3.500 avtobusov in 4.500 šoferjev. Prav zaradi težav s prevozi so se organizatorji tudi odločili, da bodo z vladno privolitvijo vpoklicali dodatnih 100 vojakov, ki naj bi v Sydney prispeli v petek, 15. septembra. Nekaj od njih jih bo takoj sedlo za volan avtobusov, pri orientaciji po mestu pa jim bodo pomagali lokalni turistični vodiči. Pomoči bodo novi "olimpijski" šoferji - mnogi izmed njih ne prihajajo iz Sydneyja -, vsekakor potrebni, saj je v minulih dnevih prav zaradi nepoznevanja cestnih povezav v samem Sydneyju že prišlo do nekaterih neljubih dogodkov, ko športniki niso bili prepeljani tam, kamor so želeli priti. Tako je neka ženska vaterpolska ekipa - ženski vaterpolo je prvič na sporedu olimpijskih iger - namesto na Univerzi v Sydneyju, kjer je imela predviden trening, pristala na drugi univerzi, ameriško odbojkarsko ekipo pa je, nič hudega misleč šofer odložil kar na napačni strani avtoceste, tako da so morali na poti do dvorane "sprehoditi" med drvečimi avtomobili.
Čečenski uporniki ubili 27 ruskih vojakov
11. 09. 2000 00.00
V napadu na kolono ruskih vozil so danes na jugovzhodu Čečenije čečenski uporniki ubili 27 ruskih padalcev, 12 pa so jih ranili, je za francosko tiskovno agencijo AFP po telefonu povedal tiskovni predstavnik upornikov Movladi Udugov.
Kremelj zanikal informacije o ugrabitvi
10. 09. 2000 00.00
Ruske oblasti so danes zanikale čečenske informacije, da so uporniki ugrabili nekega ruskega generala in dva polkovnika. Kremelj se sklicuje na podatke vojaškega štaba ruske vojske v Hankali, vzhodno od Groznega. Kremeljski tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski je dejal, da vojska in sile notranjega ministrstva niso sporočile o izginotju kakšnega visokega častnika.
Britanci napadli upornike
10. 09. 2000 00.00
Britanske enote v Sierri Leone so napadle položaje upornikov in osvobodile šest britanskih vojakov, ki so jih uporniki zajeli 25 . avgusta, je za britansko televizijo BBC povedal načelnik generalštaba britanske vojske, general Charles Guthrie. "Po prvih podatkih so britanski vojaki zdravi in na varnem. Spopadi z uporniki pa se nadaljujejo," je še povedal Guthrie.
Najmanj 231 mrtvih na severu Šri Lanke
04. 09. 2000 00.00
Najmanj 231 ljudi je bilo ubitih v spopadih na polotoku Džafna na severu Šri Lanke. Po poročanju obrambnega ministrstva v Colombu je bilo na ubitih 160 tamilskih upornikov, na šrilanški strani pa 71 vojakov. V 30 let trajajočih spopadih je bilo ubitih že prek kot 60.000 ljudi.
Vojska vdrla na sedež opozicije
02. 09. 2000 00.00
Vojska v Mjanmaru (nekdanji Burmi) je danes vdrla v prostore opozicijske Nacionalne lige za demokracije, ki jo vodi Nobelova
Ruske enote zajele več kot 100 čečenskih upornikov
01. 09. 2000 00.00
Ruske enote so zajele več kot 100 čečenskih upornikov, 35 pa so jih ubile, je danes poročala ruska agencija Interfax, ki se sklicuje na podatke ruskega obrambnega ministrstva. Obrambni minister Igor Sergejev je dejal, da so v zadnjih 24 urah zasegli tudi velike količine orožja in streliva. Ruska letala in helikopterji so včeraj napadala domnevne položaje upornikov, pri tem pa naj bi uničili več njihovih oporišč, so še sporočili ruski vojaški viri.
Na ruski strani najmanj pet mrtvih
27. 08. 2000 00.00
Ruski viri poročajo, da je bilo v zadnjih 24 urah v Čečeniji ubitih najmanj pet ruskih vojakov. Nekaj naj bi jih življenje izgubilo v eksplozijah protipehotnih min, drugi pa so padli med spopadi s čečenskimi uporniki. Po poročanju agencije Itar-Tass naj bi ruske sile v Bači-Jurtu nadaljevale z "veliko operacijo čiščenja", kjer naj bi tudi začeli s preiskavo o vandalizmu ruskih vojakov, ki so med iskanjem upornikov zažigali hiše in avtomobile.
Spopadi v Ingušiji se nadaljujejo
27. 08. 2000 00.00
V gorah na vzhodu Ingušije blizu meje s Čečenijo se nadaljujejo spopadi ruskih enot s čečenskimi uporniki. V treh dneh spopadov naj bi ruske sile ubile skoraj celo skupino 180 upornikov, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax, sklicujoč se na rusko vojaško poveljstvo. Obenem se nadaljujejo tudi napadi ruske vojske na položaje upornikov v bližini meje z Gruzijo.
Prvi libanonski volivci oddali glasove
27. 08. 2000 00.00
V Libanonu, kjer danes potekajo delne parlamentarne volitve, so svoje glasove oddali prvi volivci, in sicer na severu države in na območju libanonskega gorovja. Približno 1,3 milijona volilnih upravičencev med 268 kandidati izbira poslance za 63 od 128 mest v libanonskem parlamentu. Za varen potek volitev, ki se bodo končale ob 18. uri po lokalnem času, skrbi kakih 10.000 vojakov in 7000 policistov. Drugi del volitev bo 3. septembra, ko bodo volili na območju Bejruta ter na jugu in vzhodu države.
Požari v Grčiji in na Hrvaškem
25. 08. 2000 00.00
V požaru, ki je zajel neko vas v pokrajini Epir na severu Grčije, sta danes ponoči umrli dve ženski. Požari v tej pokrajini so v zadnjih dveh dneh skupno zahtevali že štiri življenja, so sporočili gasilci. V Grčiji gori še vedno na območju Arkadije in Lakonije na polotoku Peloponez, na območju Pirejev, na otoku Zakinthos in območju kraja Skiathos na otočju Sporades. V Grčiji trenutno divja 78 požarov, najbolj resne razmere pa naj bi bile trenutno na Peloponezu na jugu države, kjer trenutno pustošijo trije hujši požari. Zaradi neugodnih vremenskih razmer se lahko ogenj v prihodnje še razširi.
Mednarodna skupnost ostaja na Kosovu
21. 08. 2000 00.00
Med današnjim obiskom na Kosovu je nemški obrambni minister Rudolf Scharping zatrdil, da bo mednarodna skupnost ostala na Kosovu, dokler v pokrajini ne bosta vzpostavljena mir in demokracija.
Volitve v Čečeniji
20. 08. 2000 00.00
V Čečeniji so se danes začele parlamentarne volitve v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo. Te bi sicer morale kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih zaradi hudih spopadov med rusko vojsko in uporniki preložili. Nekaj ur po odprtju volišč je volilo devet odstotkov volilnih upravičencev, je ruska tiskovna agencija Itar-Tass izvedela pri osrednji volilni komisiji. Najvišja volilna udeležba je bila na območju Šaroja (40-odstotna) in Šatoja (več kot 35-odstotna), v čečenski prestolnici Grozni pa je doslej volilo šest odstotkov volilnih upravičencev. Predstavnik osrednje volilne komisije je še povedal, da volitve potekajo mirno. Danes ponoči pa je bilo sicer deset napadov na volišča v republiki. Volitve v Čečeniji bi sicer morali kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih tedaj zaradi hudih spopadov med zvezno vojsko in uporniki preložili. Med volivci je tudi 23.000 ruskih vojakov, ki so nastanjeni v Čečeniji.
Francozi naj bi onemogočali prijetje Karađića
15. 08. 2000 00.00
Francozi pripadnikom britanskih sil