vojakov
Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.
Predstavitev reforme nemške vojske
29. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je danes napovedal zaprtje 59 oporišč nemške vojske v okviru obsežne reforme. Njegov predlog bo najprej obravnaval odbor za obrambo v spodnjem domu nemškega parlamenta, bundestagu. Gre za 39 večjih in 20 manjših oporišč. Reforma nemške vojske predvideva tudi zmanjšanje števila vojakov s 310.000 na 282.000. Za tretjino se bo zmanjšalo tudi število civilistov, zaposlenih v vojski, in sicer naj bi njihovo število zmanjšali na 85.000.
Grizold končal obisk v poveljstvih SV
26. 01. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold se je v vojašnici Postojna srečal s predstavniki 2. operativnega poveljstva Slovenske vojske (SV) in tako sklenil obisk v enotah in poveljstvih SV. Kot je med drugim dejal, je s tem, kar je videl v SV, zadovoljen, z obiski pa bo nadaljeval tudi v prihodnje. Sicer pa se je Grizold, ki ga je spremljal namestnik načelnika generalštaba SV, brigadir Alojz Jehart, kot slavnostni govornik udeležil prisege nove generacije vojakov v vipavski vojašnici Janko Premrl - Vojko.
Minister Grizold na obisku
26. 01. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold bo danes z delegacijo ministrstva in namestnikom generalštaba Slovenske vojske (SV), brigadirjem Alojzom Jehartom, obiskal sedež 2. operativnega poveljstva SV v Postojni. Gre za zadnji ministrov obisk v seriji "predstavitvenih in seznanitvenih" obiskov v enotah SV. Sicer pa bo Grizold tudi slavnostni govornik na prisegi nove generacije vojakov v vipavski vojašnici Janko Premrl - Vojko.
Zavezništvo ničesar ne prikriva?
25. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z nemškim obrambnim ministrom Rudolfom Scharpingom ponovno zagotovil, da ostanki streliva z osiromašenim uranom ne predstavljajo tveganja za zdravje vojakov in civilistov na Kosovu. Po njegovem tudi ni znanstvene podlage za trditve, da obstaja povezava omenjenega streliva z boleznijo nekaterih vojakov in drugega osebja ZN v pokrajini. Kot je dejal zavezništvo ničesar ne prikriva. To pa po njegovem potrjuje dejstvo, da je v svojih raziskavah do istih zaključkov prišlo tudi nemško obrambno ministrstvo.
Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov
24. 01. 2001 00.00
Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.
Minister Grizold nadaljuje z obiski SV
24. 01. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je tudi danes nadaljeval z obiski v enotah Slovenske vojske. Dopoldne se je v vojašnici Kranj srečal s predstavniki 1. operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe. Pohvalil je vodstvo poveljstva za sprotno reševanje oziroma opozarjanje na težave, s katerimi se srečuje. Obrambni minister je znova opozoril, da je Slovenija že leta 1993 kot svoj strateški cilj opredelila vključitev v kolektivno obrambno organizacijo oz. v zvezo NATO. Kot je dejal, bo naša država zaradi omejenih zmogljivosti z vstopom v zvezo NATO pridobila "mnogo več", kot pa če bi ostala zunaj severnoatlantskega zavezništva.
Joseph Kabila potrjen v parlamentu
24. 01. 2001 00.00
Kljub kritikam je danes parlament v Kinšasi soglasno potrdil novega predsednika demokratične republike Kongo Josepha Kabilo, sina v atentatu ubitega predsednika Laurenta Kabile, ki so ga pokopali včeraj. Joseph Kabila je bil za predsednika imenovan neposredno po atentatu na svojega očeta, kot novi predsednik pa bo prisegel jutri. 31-letni generalmajor Joseph Kabila, ki je bil do sedaj na čelu vladne vojske, naj bi bil po mnenju prebivalcev te afriške države zelo sporen. V Tanzaniji rojeni novi predsednik naj ne bi govoril nobenega od uradnih jezikov, francoščine in jezika lingala. Njegova mati pa je iz Ruande, države, ki je poleg Ugande podpirala upornike v dve in pol leti trajajočem konfliktu v Kongu.
Kofi Annan na Kitajskem
20. 01. 2001 00.00
Na tridnevni obisk na Kitajsko je danes prispel generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan. Le-ta se bo v okviru obiska pogovarjal s kitajskimi predstavniki o izboljšanju razmer na področju človekovih pravic, reformi Varnostnega sveta ZN ter večjem sodelovanju Kitajske v mirovnih operacijah ZN. Uradni del obiska bo Annan začel jutri, ko se bo srečal s predsednikom države Jiang Zeminom in drugimi visokimi predstavniki.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Kabila je bil ranjen, a živi
17. 01. 2001 00.00
Predsednik Demokratične republike Kongo Laurent-Desire Kabila je bil ranjen v včerajšnjem atentatu in so ga odpeljali na zdravljenje izven države, je danes sporočila kongoška vlada. Potem ko je več zahodnih držav, med njimi Francija, že potrdilo Kabilovo smrt, pa je francoski zunanji minister Hubert Vedrine, ki se udeležuje francosko-afriškega vrha v Kamerunu, dejal, da Kabilove smrti "morda ni mogoče potrditi".
V bojih na Šrilanki več kot 100 žrtev
17. 01. 2001 00.00
Na severu Šrilanke na polotoku Džafna je bilo v zadnjih spopadih med vladnimi vojaki in tamilskimi uporniki ubitih več kot 100 ljudi, danes poročajo vladni viri. Med žrtvami spopadov je najmanj 37 vladnih vojakov. Vojska je v torek začela z novo ofenzivo, da bi vnovič zasedla izgubljene položaje na Džafni. Iz območja bojev je že pobegnilo več sto civilistov.
Boji v Demokratični republiki Kongo
16. 01. 2001 00.00
V Demokratični republiki Kongo naj bi se zgodil poskus državnega udara. Pred močno zastraženo rezidenco predsednika Laurenta Kabila so izbruhnili hudi boji med uporniki in predsednikovimi vojaki. O morebitnih žrtvah še ni poročil.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
Grški vojaki na Kosovu želijo domov
13. 01. 2001 00.00
Grčija je svojim vojakom na Balkanu sporočila, da se lahko vrnejo domov, če se bojijo nevarnosti bolezni zaradi uporabe radioaktivnih izstrelkov, je dejal grški obrambni minister Apostolos Cohadzopulos. Kar 140 od skoraj 1500 grških pripadnikov mednarodnih sil KFOR, ki imajo sedež v Uroševcu na jugu ZRJ, je zahtevalo vrnitev v Grčijo, potem ko je na dan prišla vest o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Prošnjo za vrnitev domov so vojaki izrazili med včerajšnjim obiskom grškega obrambnega ministra v Uroševcu. Obisk je bil namenjen preučitvi zdravstvenega stanja v grških enotah. Minister jim je obljubil, da bodo njihovi prošnji nemudoma ugodili in jih nadomestili z drugimi vojaki. Kot je poročal grški tisk, je Cohadzopulos v Uroševcu poudaril, da ne želi, da bi se katerikoli grški vojak počutil prisiljenega služiti v silah KFOR.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.
Vse močnejši pritiski na zvezo Nato
10. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.
O posledicah uporabe spornega streliva
10. 01. 2001 00.00
Na Evropski komisiji so včeraj napovedali, da bodo izvedenci Evropske unije najverjetneje do začetka februarja podali mnenje o posledicah, ki bi jih na zdravje ljudi utegnila imeti uporaba osiromašenega urana med konflikti na Balkanu. Medtem so vse glasnejše zahteve po preiskavi posledic uporabe streliva z osiromašenim uranom, skoraj vse evropske države pa so odredile tudi pregled vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu.
V Bruslju o balkanskem sindromu
09. 01. 2001 00.00
Osiromašeni uran, ki naj bi pri vojakih, pripadnikih mirovnih sil na območju nekdanje Jugoslavije, povzročil levkemijo, še vedno razburja javnost. O tako imenovanem balkanskem sindromu sta danes v Bruslju na izrednih sejah razpravljala politično-varnostni odbor Evropske unije in stalni svet zveze Nato. Konkretne sklepe naj bi sprejeli predvidoma jutri.
V spomin borcem 1. pohorskega bataljona
08. 01. 2001 00.00
Ob spomeniku pri Treh žebljih na Osankarici je bila danes komemoracija v spomin na 8. januar 1943, ko so močne vojaške, policijske in vermanske okupatorske enote obkolile in pobile borce 1. pohorskega bataljona.
Osiromašen uran buri duhove
07. 01. 2001 00.00
Na Kosovo so danes prispeli portugalski strokovnjaki za radiacijo. Pregledali bodo območja, ki naj bi bila kontaminirana z osiromašenim uranom. Ta naj bi povzročil smrt portugalskega vojaka, nekdanjega pripadnka KFORja, zbolelo pa je tudi več deset vojakov po Evropi. V Londonu medtem zatrjujejo, da britanska vojska na vajah na severu države že deset let uporablja orožje z osiromašenim uranom, brez resnih zdravstvenih posledic za vojake in prebivalstvo.
Švica odredila pregled svojih vojakov
07. 01. 2001 00.00
Švica je po smrti enega od stotnikov, ki je bil od leta 1996 v BiH in je leta 1998 umrl za levkemijo , odredila zdravstveni pregled vseh 900 švicarskih vojakov, ki so kdajkoli sodelovali v akcijah na območju nekdanje Jugoslavije. Poleg tega morajo vojaki oddati v pregled tudi vse strelivo in druge predmete, ki so jih za spomin prinesli z Balkana. Ugotovili naj bi tudi, ali je 37
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Na Kosovu zaznali radioaktivno sevanje
06. 01. 2001 00.00
Strokovnjaki ZN so na osmih lokacijah na Kosovu, kamor so letala zveze NATO odvrgla izstrelke z osiromašenim uranom, zaznali radioaktivno sevanje, piše v današnji izdaji nemški časnik Tageszeitung, ki povzema poročilo ženevskega Programa ZN za okolje (UNEP). UNEP je analizo izvedel novembra lani na 11 od 112 lokacij, ki so jih bombardirali s tovrstnimi izstrelki.
Skrb za zdravje Natovih vojakov
05. 01. 2001 00.00
V Evropi vlada vse večja zaskrbljenost v zvezi z zdravjem vojakov, ki so bili udeleženi v Natovih operacijah na Balkanu.
Češki pilot umrl za levkemijo
04. 01. 2001 00.00
Dosedanje diskusije o uporabi streliva z osiromašenim uranom med akcijami zveze NATO na Balkanu je danes še dodatno razburkala smrt češkega pilota helikopterja Michala Martinaka, ki je pred letom dni - po vrnitvi iz akcije v Bosni in Hercegovini - umrl za levkemijo, je sporočil praški dnevnik Mlada fronta danes.
NATO vojaki se bojijo raka
04. 01. 2001 00.00
NATO bo Italiji pomagal raziskati razloge za smrt šestih italijanskih vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in premier Giuliano Amato sta od zavezništva zahtevala pojasnila in izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom, po tem ko je za levkemijo umrl že šesti Italijan, ki je služil na Balkanu. Visoki vojaški predstavnik poveljstva sil zveze NATO v Evropi, nameščenih v Monsu, je sicer kot zanemarljivo označil nevarnost, ki naj bi jo imelo za zdravje vdihavanje delcev osiromašenega urana v orožju, ki ga zavezništvo uporablja na Balkanu. Makedonski zavod za zdravstveno zaščito je zaradi novic o osiromašenem uranu napovedal okrepitev raziskav navzočnosti urana in torija v prsti, hrani in ozračju, posebej na območju blizu Kosovu.
Spremenjen status ameriških vojakov
28. 12. 2000 00.00
ZDA so po večletnih pogajanjih končno pristale na spremembo sporazuma z Južno Korejo o pravnem statusu ameriških sil v tej državi. Po tem dogovoru bodo imela južno-korejska sodišča v prihodnje večje pristojnosti pri obravnavanju prestopkov ameriških vojakov, so danes sporočili člani obeh pogajalskih skupin.
Strogi varnostni ukrepi v Indoneziji
26. 12. 2000 00.00
Indonezijske oblasti so po nedavnih napadih na katoliške cerkve, v katerih je ob božiču umrlo najmanj 13 ljudi, 95 pa je bilo ranjenih, ob koncu muslimanskega svetega meseca ramadan okrepile varnostne ukrepe. Samo v Džakarti bo za red in mir skrbelo pet bataljonov policistov in vojakov. Indonezijski predsednik Abdurrahman Wahid je obsodil napade na cerkve in zahteval ostre ukrepe proti teroristom. Napade so ostro obsodile tudi muslimanske skupine. Na različnih otokih indonezijskega otočja Moluki, predvsem na otoku Ambon, je v preteklosti vedno znova prihajalo do krvavih spopadov med kristjani in muslimani. Požgane so bile številne cerkve in mošeje, na tisoče ljudi pa je zbežalo z domov.