vojna
Zmetali 120 ton paradižnikov
22. 08. 2001 00.00
V mestecu Bunol pri Valenciji je več kot 30.000 ljudem ob prazniku paradižnikov v eni uri uspelo zmetati kar 120 ton paradižnikov.
Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.
Peres in Arafat brez napredka
15. 07. 2001 00.00
Izraelski zunanji minister Šimon Peres in palestinski voditelj Jaser Arafat sta zaključila neposredne pogovore o ustavitvi nasilja na Bližnjem vzhodu. Pred tem sta imela tako Peres kot Arafat ločena srečanja z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je pred srečanjem z Mubarakom napovedal pogovor o "kriminalni agresiji, ki se dnevno vrsti proti palestinskemu narodu". Po srečanju z Mubarakom pa je Peres potrdil, da se mirovni proces še ni zaključil in poudaril, da vojna ne pride v poštev. "Vrniti se moramo na politične o reševanje", je povedal. Dodal je še, da bodo pogovori morali potekati z Jaserjem Arafatom, izvoljenim predstavnikom palestinskega ljudstva.
Modernizacija Slovenske vojske
13. 07. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je predstavil program ukrepov za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske (SV). Grizold je ob tem zavrnil ocene, češ da se obrambno ministrstvo glede nakupov brezglavo odloča, in poudaril, da je modernizacija SV v polnem teku ter da so ukrepi v tej smeri "potrebni zaradi nas samih in ne zaradi zveze NATO". Ekipa ministra Grizolda bi rada dosegla predvsem dvoje: povečati število profesionalnih vojakov za približno tristo ljudi letno in te vojake tudi primerno opremiti. Ukrepi bi državo stali kar 5 do 6 milijard tolarjev dodatnega denarja, pravih zagotovil, da bo vojska denar tudi dejansko dobila, pa očitno še vedno ni. In to kljub temu, da sta tako vlada kot svet za nacionalno varnost Grizoldove ukrepe podprla.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Obisk francoske vojne ladje
02. 07. 2001 00.00
V koprsko pristanišče je priplula francoska vojna ladja za protiletalsko obrambo, fregata Jean Bart, ki bo med 3. in 5. julijem na ogled tudi za obiskovalce, iz koprske Luke pa bo izplula v petek.
V Makedoniji "ne vojna - ne mir"
30. 06. 2001 00.00
Kot je razmere v Makedoniji za 24 ur opisal novinar RTV Skopje Safet Biševac, je današnje stanje v kriznih regijah v Makedoniji nekje vmes: ne vojna - ne mir. Ponoči in v zgodnjih jutranjih urah je bilo na Šar Planini pri vasi Gajre blizu Tetova slišati močne detonacije iz artilerijskega orožja. Po uradnih informacijah so makedonske varnostne sile odgovarjale na napade albanskih upornikov.
Skrita vojna Andreja Lovšina
27. 06. 2001 00.00
Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostnih organov ministrstva za obrambo (VOMO), predhodnika sedanje obveščevalno varnostne službe (OVS), je na novinarski konferenci ob izidu svoje knjige Skrita vojna: spopad varnostno-obveščevalnih služb povedal, da je knjiga zahvala vsem, ki so z obveščevalnimi podatki v letih 1990 in 1991 pomagali ustvariti realno sliko o JLA in na ta način slovenskemu vodstvu pomagali do sprejetja pravih odločitev. Knjiga govori o varnostno-obveščevalnem delu v okviru takratnega republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, o postavitvi samostojnega slovenskega sistema varnostno-obveščevalne službe in te dogodke umešča v širši politični okvir. Knjiga ne daje odgovorov, kdo je bil v spopadu obveščevalnih služb uspešnejši, te si bo moral bralec poiskati sam, je še povedal Lovšin.
Srečanje LDS ob dnevu državnosti
25. 06. 2001 00.00
Ob dnevu državnosti je Liberalna demokracija Slovenije (LDS) v Venišah v občini Nazarje pripravila tradicionalno srečanje svojih članov in simpatizerjev, katerega se je udeležil tudi Hans Dietrich Genscher, nemški zunanji minister v času slovenskega osamosvajanja. Slavnostni govornik na srečanju, na katerem se je zbralo približno 1500 članov LDS, je bil premier in predsednik LDS Janez Drnovšek, ki je poudaril, da liberalni demokrati vseh deset let ustvarjajo novo državo194160- Slovenijo ter da je bila vojna za osamosvajanje naše države kratka, vendar pa je kljub temu dala jasno sporočilo nekdanji skupni državi Jugoslaviji in celemu svetu, da si Slovenci želimo suvereno in demokratično državo.
Policija že prijela domnevna storilca
20. 06. 2001 00.00
Po včerajšnjih treh hkratnih bombnih napadih v Čečeniji je ruska policija prijela dva domnevna storilca. Bombe so eksplodirale pred sodiščem, policijo in pisarno tožilstva. Osumljena napadalca iz čečenske prestolnice Grozni sta imela pri sebi oddajnik in daljnogled, so sporočile oblasti. Napad naj bi bil usmerjen predvsem proti proruski čečenski policiji.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Pred okroglo mizo ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in Hrvaške z naslovom Deset let pozneje, ki sta jo v Zagrebu pripravili društvi slovensko-hrvaškega in hrvaško- slovenskega prijateljstva, so se na kratko srečali slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter hrvaški predsednik Stipe Mesić. Kot je po pogovoru povedal predsednik Mesić, so govorili o splošnem tempu približevanja EU, pa tudi o temah nedavnega vrha ruskega in ameriškega predsednika v Sloveniji. Minister Rupel je dodal, da sta s hrvaškim predsednikom govorila tudi o dobrih odnosih med državama, medtem ko ga je minister Bavčar seznanil z vrhom EU v Goeteborgu.
Na Brdu končano zgodovinsko srečanje
16. 06. 2001 00.00
V gradu na Brdu pri Kranju se je končalo vrhunsko srečanje med predsednikoma Združenih držav in Rusije. Ameriški predsednik Bush je po srečanju z ruskim predsednikom Putinom na skupni tiskovni konferenci dejal, da se ZDA in Rusija soočata z novimi izzivi ter da morata državi premostiti odnose, ki jih je ustvarila hladna vojna. Bush upa, da bosta s tovrstnimi pogovori državi nadaljevali tudi v prihodnje. ''Rusija in ZDA morata razviti nove odnose ter premostiti tiste, ki jih je prinesla hladna vojna. Obenem morata poiskati nove rešitve za stabilnost in varnost v svetu je,'' je dejal Bush.
Nadaljevanje ameriške misije
09. 06. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns in vodja ameriške osrednje obveščevalne agencije (CIA) George Tenet nadaljujeta prizadevanja za utrditev premirja med Izraelci in Palestinci. Kot je poročal izraelski radio, se bo Burns danes znova sestal s predstavniki Palestincev, s katerimi bo razpravljal o možnostih izvajanja predlogov Mitchellove komisije. Cilj ameriških predstavnikov je sprti strani znova spraviti za pogajalsko mizo.
Samomorilski bombni napad
02. 06. 2001 00.00
V najhujšem terorističnem napadu muslimanskih skrajnežev po letu 1996 v Izraelu je v petek poleg samomorilca umrlo 18 ljudi, več kot 115 predvsem mladih Izraelcev pa je bilo ranjenih, od tega deset huje, dvaindvajset resneje, 54 pa lažje. Samomorilec je bombo sprožil pred vhodom priljubljenega nočnega kluba v Tel Avivu, kjer je čakalo več mladih ljudi. Eden od očividcev je dejal, da so po zraku leteli raztrgani človeški udi, v krogu 20 metrov okoli diskoteke pa je bilo polno krvi. Odgovornost za atentat je prevzela skrajna palestinska organizacija Islamska sveta vojna, ki je le nekaj ur pred tem napad tudi napovedala. Duhovni vodja islamskega uporniškega gibanja Hamas šejk Ahmed Jasin je za petkov napad dejal, da se imajo Palestinci pravico braniti. V Damasku pa je Narodna fronta za osvoboditev Palestine pozdravila "operacijo v Tel Avivu" in pozvala na okrepitev akcij proti Izraelu.
Razstava o osamosvojitveni vojni
30. 05. 2001 00.00
V prostorih Centra za vojaškozgodovinsko dejavnost (CVZD) Slovenske vojske v Ljubljani so ob deseti obletnici osamosvojitve odprli razstavo Vojna za Slovenijo 1991. Z razstavo želijo prispevati k ohranjanju spomina na pomembno obdobje slovenskega naroda in k počastitvi desete obletnice vojne za Slovenijo. Kot je ob odprtju dejal minister za evropske zadeve Igor Bavčar, je Slovenija v tedanjih razmerah optimalno izkoristila svojo zgodovinsko priložnost. Pogoj za to sta bili enotnost slovenskega političnega vodstva in opora na civilno strukturo in prebivalstvo, brez česar po njegovem mnenju samostojne države ne bi bilo. Po Bavčarjevih besedah se je Slovenija ne samo izvlekla iz balkanskega kotla, ampak tudi pridružila skupnosti svobodnih evropskih narodov.
Čečeni za mirovna pogajanja
28. 05. 2001 00.00
Čečenski predsednik Aslan Mashadov je rusko vodstvo pozval k mirovnim pogovorom. "Vojna je nesmiselna morija," je v danes objavljenem pogovoru za časopis Nova Gazeta dejal Mashadov. Obžaloval je tudi, ker v Kremlju ni razumnih in treznih sogovornikov. Mashadov je zavrnil ruska poročila, po katerih naj bi čečenski uporniki svoje rojake ubili zaradi sodelovanja z Rusi. To naj bi bilo v nasprotju s čečensko mentaliteto, je še dodal Mashadov.
Bush s posebno ponudbo
28. 05. 2001 00.00
Po pisanju New York Timesa bo ameriški predsednik Bush ruskemu kolegu Putinu na vrhu v Ljubljani predlagal tesno sodelovanje na področju protiraketne obrambe, eni najbolj spornih točk ameriško-ruskih odnosov. Po trditvah časnika naj bi bile Združene države pripravljene celo kupiti ruske rakete, če bi se Moskva v zameno odpovedala že skoraj 30 let starem sporazumu, ki je omogočal vojaško ravnotežje med državama. Predsednik Bush bi tako lahko začel neovirano graditi sistem protiraketnega ščita, znanega tudi kot vojna zvezd. V Moskvi o ameriških predlogih, med katerimi so tudi skupne vojaške vaje, uradno niso obveščeni, vendar so jih že zavrnili.
Dosegli dogovor o nasledstvu
27. 05. 2001 00.00
Tako mednarodno pogajalski posrednik sir Arthur Watts kot predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritch, ki je bil tokrat navzoč pri pogajanjih, sta 25. maj, nekdanji dan mladosti, označila za zgodovinski. Arthur Watts je dejal: "To je prvi sporazum vseh petih držav po razpadu nekdanje skupne države. Gre za pomemben korak, ki vodi k izboljšanju medsebojnih odnosov."
Afriška nogometna priznanja
23. 05. 2001 00.00
Kamerunski nogometni napadalec Patrick Mboma je afriški nogometaš leta, reprezentanca Kameruna, ki je slavila na OI v Sydneyju, pa moštvo leta, je sporočila Afriška nogometna zveza. Napadalec italijanske Parme se sicer ni pojavil na prireditvi, saj ga v Italiji čaka nastop v finalu pokala proti Fiorentini. Kamerunce so izbrali tudi za moštvo stoletja zaradi številnih uspehov v afriškem pokalu narodov in na svetovnih prvenstvih.
Spominski slovesnosti pri Prevljah in Ribnici
13. 05. 2001 00.00
Na Poljani pri Prevaljah je bila 15. maja 1945 zadnja bitka, s katero se je v Evropi končala druga svetovna vojna. Današnje spominske slovesnosti se je udeležilo približno 2000 ljudi, poleg predstavnikov združenj borcev pa sta navzoče nagovorila tudi podpredsednica državnega zbora Irma Pavlinič Krebs ter Marjan Šturm v imenu koroških partizanov in slovenske manjšine v Avstriji.
Papež molil na Golanski planoti
07. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Siriji na Golanski planoti, enem izmed žarišč spora na Bližnjem vzhodu, molil za mir. Papež je v ruševinah grške pravoslavne cerkve v mestu Kuneitra prebivalstvo območja pozval, naj "zruši zidove sovraštva in razkola". Po več desetletjih vojne in sovražnosti je po papeževih besedah sedaj potrebno zgraditi "svet pravičnosti in solidarnosti". Mesto je bilo med izraelsko zasedbo med letoma 1967 in 1974 popolnoma uničeno, sirska oblast pa se je odločila, da mesto v spomin na agresijo pusti porušeno.
Sudanu grozi huda lakota
03. 05. 2001 00.00
Zaradi dolgotrajne suše v Sudanu približno 600.000 Sudancem grozi huda lakota in "humanitarna katastrofa velikih razsežnosti", so iz Kartuma sporočili Združeni narodi, ki so mednarodno skupnost že pozvali, naj pomaga tej afriški državi, v kateri še vedno divja državljanska vojna.
Novi nemiri v Makedoniji
01. 05. 2001 00.00
Po treh mesecih nasilja in spopadov med makedonskimi silami in albanskimi uporniki, so v Bitoli izbruhnili večji spopadi tudi med civilisti. Štirje civilisti so bili ranjeni, policija pa je priprla več oseb.
Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo
29. 04. 2001 00.00
Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.
Državni udar v Burundiju spodletel
18. 04. 2001 00.00
Poskus strmoglavljenja burundijskega predsednika Pierrra Buyoye danes ni uspel, je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil visoki vojaški predstavnik Burundija. Burundijski državni radio je sprva poročal, da je bil državni udar uspešen in da so uporniki odstavili predsednika, ki "ubija lasten narod". Medtem se je izkazalo, da je skupini okoli 30 nižjih časnikov uspelo zasesti le zgradbo državnega radia, ki je zato prenehal z oddajanjem. Burundijska vojska je proti večeru že obkolila zgradbo radia in se pogaja z upornimi vojaki, naj se predajo, vendar razplet dogodkov za zdaj še ni jasen. Medtem je tudi State Department sporočil, da prevratnikom očitno ni uspelo izvesti državnega udara.
Umiritev razmer v BiH
07. 04. 2001 00.00
Po več krajih hrvaškega dela bosanske federacije se je ponoči nadaljevalo nasilje hrvaških nacionalistov. Po včerajšnjih spopadih v Mostarju vojaki Sforja še naprej stražijo dostop do Hercegovske banke in njenih podružnic, kjer naj bi vodstvo Hrvaškega narodnega sveta skrivalo denar za financiranje odcepitve hrvaškega dela bosanske federacije.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Huda kazen za PSG
21. 03. 2001 00.00
Evropska nogometna zveza (UEFA) je v sredo izrekla hudo kazen za francosko moštvo PSG. Pariški klub bo zaradi navijaških neredov na srečanju lige prvakov s turškim Galatasarayem moral plačati kazen v višini milijon švicarskih frankov, ravno tako pa ne bo smel igrati treh tekem na slovitem stadionu Park princev. Nekoliko lažja kazen je doletela Galatasaray, ki bo na račun UEFA moral nakazati 200.000 švicarskih frankov.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Vojna med Vzhodom in Zahodom
10. 03. 2001 00.00
Že več kot štirideset internet strani v dvajsetih državah ZDA, ki se ukvarjajo z e-trgovino (plačevanjem s kreditno kartico preko interneta), je bilo žrtev napada hekerjev iz Rusije in Ukrajine. Na ta način so ukradli že več kot milijon številk kreditnih kartic. Ameriška agencija FBI pravi, da je vrsta teh napadov mogoča, ker ameriška podjetja ne upoštevajo opozorila o potrebnosti posebnih varnostnih mer pri poslovanju preko interneta. Preiskovalni organi sumijo, da za temi napadi stoji nekaj organiziranih hekerskih skupin iz Vzhodne Evrope. Po njihovem hekerji izkoriščajo slabosti Microsoftovega operacijskega sistema Windows NT. Microsoft je ta problem odkril že leta 1998 in uporabnikom server-programa nudi t.i. "patche" za odpravo pomankljivosti.