vojne
Podelili nagrade festivala Zlata Praga
08. 05. 1998 16.57
Na mednarodnem televizijskem festivalu Zlata Praga je zmagal dokumentarec "Vojne simfonije: Šostakovič proti Stalinu" kanadskega režiserja Larryja Weinsteina.
Annan začenja najtežji del svoje afriške turneje
07. 05. 1998 15.47
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je danes pred odhodom v Burundi v tanzanijskem mestu Dar-es-Salaam napovedal, da bo pritisnil na burundski režim, da bi se udeležil mirovnih pogajanj v Arushi. Pogajanj se nameč ne udeležuje že od avgusta lani, zaradi česar so prekinjena. Na krajšem obisku v Burundiju se bo srečal z majorjem Pierrom Buyuyom, ki je oblast v državi prevzel z državnim udarom julija leta 1996. Burundi je od leta 1993 prizorišče državljanske vojne med hutujskimi uporniki in pretežno tutsijsko vojsko. Annan bo v okviru afriške turneje že popoldne odpotoval na dvodnevni obisk v Ruando, ki pomeni tudi najtežji del njegove turneje. V Kigaliju se bo srečal z zunanjim ministrom Anastasom Gasanom in predsednikom Pasteurjem Bizimungujem, obiskal pa bo tudi parlament. Jutri bo v Kigaliju obiskal spomenik žrtvam genocida, v katerem je bilo leta 1994 v Ruandi ubitih več kot pol milijona tutsijev in zmernih hutujev.
Iranski verniki bodo odslej lahko romali prek interneta
01. 05. 1998 09.44
Iranski verniki bodo lahko odslej romali kar doma, in sicer s pomočjo strani na internetu, ki jo je vzpostavila uradna iranska tiskovna agencija Irna. Verniki se bodo lahko virtualno napotili v romarski kraj Karbala v Iraku, kjer je bil leta 680 ubit tretji šiitski imam Husein, ali pa obiskali mavzolej Alija Ben Abija Taleba, bratranca preroka Mohameda v Najafu. Teheranske oblasti so v začetku aprila sporočile, da bodo lahko iranski državljani prvič po koncu iraško-iranske vojne leta 1988 romali v svete šiitske kraje v Iraku.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.
Zveza borcev počastila 50-letnico obstoja in praznik
27. 04. 1998 08.09
Praznik, dan upora proti okupatorju, in hkrati 50-letnico obstoja je s slavnostnim zasedanjem svoje skupščine danes počastila tudi Zveza združenj borcev in udeležencev narodno-osvobodilnega boja Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik zveze Ivan Dolničar. Kot je poročal Radio Slovenija, je Dolničar spregovoril o nastanku Osvobodilne fronte ter opisal posebnosti slovenskega osvobodilnega gibanja, njegov državotvorni pomen, veličino in glavne pridobitve. Dolničar je orisal tudi povojno delo borčevske organizacije, ki ni bila vedno le transmisija partije, saj je pogosto podpirala politične spremembe. Borci niso zadovoljni, ker v ustavi ni zapisano, da je bila slovenska državnost dosežena z narodno-osvobodilno borbo in menijo, da je škodljivo priznavanje krivde za fojbe, državni organi pa niso dovolj odločni pri zavraččanju obtožb na račun dejanj borcev ob koncu vojne, je med drugim tudi dejal predsednik zveze borcev. Ocenil je tudi poskuse sprave in dejal, da so podobni spravi ognja in vode. Na slavnostnem zasedanju skupščine so podelili tudi priznanja: najvišjega, listino Zveze združenj borcev, sta dobila Lado Ambrožič Novljan in akademik prof. dr. Boris Paternu, zlato plaketo pa so ob 50-letnici obstoja podelili reviji Borec in Muzeju novejše zgodovine.
Afrika je za misijonarje najbolj nevarna celina
23. 04. 1998 09.31
V preteklem letu so širom sveta ubili 68 katoliških misijonarjev, od teh pa 60 samo v afriških državah, v katerih divjajo državljanske vojne. Po podatkih Vatikana je bilo med nekim srečanjem duhovnikov v nemirih v Burundiju ubitih 40 udeležencev, na Filipinih pa je bil žrtev nasilja tudi škof. Letos je bilo ubitih že deset misijonarjev.
Indeksi v Beogradu
16. 04. 1998 11.03
Kot prva sarajevska skupina, ki bo po izbruhu vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 nastopila v Srbiji, bo konec meseca v Beogradu nastopila legendarna skupina jugoslovanskega rocka <b>Indeksi</b>. Indeksi bodo v Beogradu nastopili 26. in 27. aprila, nato pa še v Novem Sadu in Subotici.
Bosanski Srb Žigić na poti v Haag
16. 04. 1998 08.02
Bosanski Srb Zoran Žigić, obtožen vojnih zločinov, se je danes predal Mednarodnim silam zveze Nato za vzdrževanje miru v Banjaluki. Te naj bi ga še danes odpeljale na Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, so povedali novinarji.
Potres poškodoval tudi sakralne in etnološke spomenike
15. 04. 1998 17.09
Predstavniki Uprave RS za kulturno dediščino in ministrstva za kulturo so se včeraj srečali s komisijo škofije Koper in predstavniki občin Kobarid in Bovec ter si ogledali kulturne spomenike v vseh treh občinah zgornjega Posočja, ki jih je v nedeljo prizadel potres. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je od 82 sakralnih spomenikov devet takšnih, ki so nujno potrebni statične sanacije.
Unicef zahteva obravnavo rekrutiranja otrok kot vojnega zločina
14. 04. 1998 16.37
Unicef se je danes zavzel, da bi novo mednarodno sodišče rekrutiranje otrok obravnavalo kot vojni zločin. Gre za stalno mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki je še v ustanavljanju, pristojno pa naj bi bilo za zločine proti človeštvu, genocid in vojne zločine.
Jelcin ne bo podpisal zakona o nacionalizaciji kulturne dediščine
14. 04. 1998 11.23
Ruski predsednik Boris Jelcin je sporočil, da bo ustavno sodišče seznanil s svojo odločitvijo, da ne namerava podpisati zakona, s katerim bi za rusko last razglasili kulturno in umetniško dediščino, ki jo je ob koncu druge svetovne vojne Rdeča armada zasegla v Nemčiji in nekaterih drugih državah.
Sakiću naj bi sodili v eni od bivših jugoslovanskih republik
14. 04. 1998 09.43
Združene države Amerike so sinoči izrazile željo, da bi nekdanjemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, ustašu Dinku Sakiću, sodili za vojne zločine v eni od držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Obtožbe, ki ga bremenijo, so izredno težke in si zaslužijo obravnavo na sodišču," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin. Ocenil je, da ima Hrvaška tehten interes, da bi mu sodili na njenem ozemlju. Do sojenja pa bi bile upravičene tudi Slovenija, Srbija in Bosna in Hercegovina, saj je bilo veliko žrtev Jasenovca iz teh držav, je še dejal Rubin.
Karadžić se ne bo nikoli predal
11. 04. 1998 10.00
Radovan Karadžić, nekdanji voditelj bosanskih Srbov "se ne bo nikoli prostovoljno predal" Mednarodnemu soduišču za vojne zločine v Haagu, je v izjavi, ki jo je danes objavila tiskovna agencija bosanskih srbov SRNA, zatrdila njegova soproga Ljiljana Zelen-Karadžić. Kot je dodala Karadžićeva, naj bi bile govorice o predaji Karadžića haaškemu sodišču "neresnične".
SFOR spet poziva vojne zločince, naj se predajo
09. 04. 1998 18.19
Mirovne sile zveze NATO v BiH (SFOR) so po aretaciji dveh bosanskih Srbov, ki sta obtožena vojnih zločinov, ostale domnevne vojne zločince danes spet pozvale, naj se prostovoljno predajo mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Na aretacijo dveh bosanskih Srbov se je podobno odzval tudi nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki je vse obtožene pozval, naj se prostovoljno predajo haaškemu sodišču. Kinkel je za nek lokalni nemški časnik dejal, da aretaciji kažeta na to, da nima nihče izmed osumljenih možnosti, da bi se izognil posledicam. To po njegovem velja tudi za nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića.
Blagovna menjava med Slovenijo in BiH se krepi
09. 04. 1998 17.10
Blagovna menjava med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino (BiH) je lani znašala 318 milijonov dolarjev, kar je za 14 odstotkov več kot leta 1996. Za gospodarsko sodelovanje obeh držav je značilno, da so se blagovni tokovi, ki niso bili pretrgani niti v času vojne v BiH, po letu 1994 začeli naglo krepiti, res pa je, da je blagovna menjava med Slovenijo in BiH pred osamosvojitvijo znašala že dve milijardi dolarjev. Slovenija v trgovanju z BiH beleži visok presežek. Lani je izvozila za 288,5 milijona dolarjev blaga, vrednost uvoza pa je znašala 29,5 milijona dolarjev. V letu 1997 je izvoz v BiH zavzemal 3,4 odstotni delež v celotnem slovenskem izvozu, medtem ko je delež BiH na uvozni strani znašal le 0,3 odstotka. Lanski presežek Slovenije v medsebojnem trgovanju se je v primerjavi z letom 1996 povečal še za slabih 11 milijonov dolarjev na 259 milijonov dolarjev. Blagovna menjava je najnižjo raven dosegla v letu 1993, ko je znašala le 31 milijonov dolarjev.
Obrambni minister sprejel delegacijo Združenja slovenskih častnikov
08. 04. 1998 17.14
Obrambni minister Alojz Krapež je danes sprejel delegacijo Združenja slovenskih častnikov (ZSČ) na čelu s predsednikom omenjenega združenja polkovnikom Miho Butara, so sporočili iz omenjenega združenja. Predstavniki združenja so ministra seznanili s svojo dejavnostjo in stanjem v svoji vojaško strokovno stanovski organizaciji, v kateri je včlanjenih več kot 15.000 članov v 59 občinskih in območnih organizacijah. Med drugim so predstavili zavzemanje za reševanje statusnih in socialnih vprašanj častnikov in podčastnikov, članov združenja, pripadnikov Slovenske vojske in njene vojne sestave. Ob tej priložnosti jim je minister predstavil svoje poglede na najpomembnejše naloge, ki jih bo potrebno speljati v naslednjem obdobju na obrambnem področju v skladu s predvideno reorganizacijo ministrstva. Minister je kot ugodno ocenil delo ZSČ doma in na mednarodnem področju.
Priprave na oblikovanje mednarodnega sodišča za genocid
04. 04. 1998 12.38
Predstavniki več kot stotih držav so se včeraj v New Yorku udeležili zadnjega pripravljalnega sestanka za oblikovanje mednarodnega sodišča za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine.
Nemški zeleni blokirali transport nuklearnih odpadkov
21. 03. 1998 11.49
Policija je "rešila" protestnike, ki so se priklenili na tračnice ter zadrževala tisoče protestnikov, ki so hoteli ustaviti vlak, kateri je prevažal nuklearne odpadke na skladiščenje v severni Nemčiji. Več kot 30000 policistov je opravilo, eno večjih nemških operacij od druge svetovne vojne, da bi zagotovili nemoten prevoz šestih zabojev odpadkov iz južnega na severni del Nemčije.Eden od policistov, ki so varovali tračnice, je bil slučajno tudi poškodovan, saj ga je odbil zračni tok mimo vozečega se drugega vlaka ."To je kaos", je povedal Andre Obermeier, govornik antinuklearne skupine. Povedal je še, da je policija uporabila solzivec, da bi razbila manjšo skupino protestnikov. Pripeljala pa je tudi vodni top. Policija je vlačila stran okrog 300 protestnikov, ki so sedeli na tračnicah v Ahousu in blokiralo železniške tire.
Stipe Mesić kot priča v Haagu
20. 03. 1998 12.44
Stipe Mesić, zadnji predsednik nekdanje Jugoslavije, je danes nastopil na haaškem sodišču kot priča v procesu proti Slavku Dokmanoviću, nekdanjemu županu Vukovarja.
Francoski vojaki bodo pričali pred sodiščem za vojne zločine
17. 03. 1998 09.58
Francoski vojaki smejo končno odpotovati v Haag, kjer bodo lahko neposredno pričali pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine, je v ponedeljek v Haagu v okviru obiska mednarodnega sodišča povedal francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Francija po njegovih besedah pri pričevanju vojakov ne bo postavljala posebnih pogojev. Do sedaj je francoska vlada vojakom, ki so bili udeleženi na mirovni misiji ZN v Bosni in Hercegovini, prepovedovala odpotovati na pričanje v Haag. Vojake so smeli zaslišati le pisno.
Začetek pogajanj o mirovnem sporazumu med obema Korejama
16. 03. 1998 11.53
V Ženevi se je danes začel drugi krog pogajanj za sklenitev mirovnega sporazuma na korejskem polotoku, ki bo trajal pet dni. Pogajanj se udeležujejo delegacije Severne in Južne Koreje ter Združenih držav in Kitajske, štiri države pa zastopajo namestniki zunanjih ministrov.
ZDA bodo namenile sredstva za preiskave pobojev na Kosovu
13. 03. 1998 19.16
Ameriška sekretarka Madeleine Albright je danes naznanila, da bodo ZDA prispevale milijon dolarjev za podporo preiskavam mednarodnega sodišča za vojne zločine v srbski provinci Kosovo. Omenjeno napoved so objavili po nedavnih pobojih več deset kosovskih Albancev, ki so jih izvedle srbske varnostne sile. Od 28. februarja letos je bilo na Kosovu ubitih več kot 80 ljudi, med njimi ženske, otroci in starci. Približno 400.000 dolarjev sredstev bodo uporabili za preiskave, skoraj enak znesek pa za dodatne prevajalske zmogljivosti. Preostanek sredstev bo porabljen za ponovne preiskave primerov in usposabljanje pravnih strokovnjakov.
143 nacistov v Argentino po drugi svetovni vojni
10. 03. 1998 10.06
Po koncu druge svetovne vojne je iz Nemčije v Argentino zbežalo najmanj 143 nacistov, je v ponedeljek v Buenos Airesu povedala politologinja Carlota Jackisch, predsednica neodvisne komisije zgodovinarjev. Skupina izvedencev je imela prvič možnost vpogleda v dokumente argentinske policije, vendar ni odkrila nikakršnih senzacionalnih dejstev, ki bi presegli raven sedanjih raziskovanj in ugotovitev. "Pri štetju nismo upoštevali svetovno znanih oseb, ki so jih zaprli, izgnali ali pa so umrli še pred aretacijo," je še povedala Jackischova.
Slovenijo bo obiskala turška fregata
09. 03. 1998 10.51
V Slovenijo bo v soboto 14. marca na prijateljski obisk priplula turška vojaška ladja TCG-FATIH (F-242). Turška fregata bo v koprski luki privezana od 14. do 18. marca, za javnost pa bo odprta v nedeljo, 15. marca med 9. in 11. ter med 14. in 16. uro, so sporočili z obrambnega ministrstva.
Erdemović obsojen na pet let zapora
05. 03. 1998 10.58
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji s sedežem v Haagu je danes bosanskega Hrvata, sicer pripadnika vojske bosanskih Srbov, Dražena Erdemovića obsodilo na pet let zapora zaradi sodelovanja v množičnem poboju muslimanskih civilistov v Srebrenici julija 1995.
Cook poziva Karadžića, naj se preda
04. 03. 1998 16.15
Britanski zunanji minister Robin Cook je danes po pogovorih s srbskim članom bosanskega predsedstva Momčilom Krajišnikom nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića pozval, naj se sam preda Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Pavarotti prejel priznanje ZN
04. 03. 1998 10.32
Združeni narodi so italijanskega tenorista Luciana Pavarottija v torek imenovali za glasnika miru.
Nasilje na Kosovu bo moralo prenehati
04. 03. 1998 09.26
Ameriški odposlanec za nekdanjo Jugoslavijo Robert Gelbard je sinoči opozoril predsednika ZR Jugoslavije Slobodana Miloševića, da tvega svoj stolček, če nasilje na Kosovu ne bo takoj prenehalo. Opozoril ga je še, da Združene države ne bodo dopustile nasilja in bodo nanj odgovorile z najstrožjo kaznijo, kar pa bi pomenilo konec Miloševićeve vladavine. Gelbard je ZR Jugoslaviji zagrozil tudi s ponovno uvedbo sankcij, če ne zaustavi nasilja v pokrajini. Stroge triletne sankcije so proti ZR Jugoslaviji uvedli po koncu vojne leta 1995. Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je obsodila nasilje na Kosovu in mednarodno skupnost pozvala, naj ukrepa. Finska zunanja ministrica Tarja Halonen je po pogovoru z jugoslovanskim kolegom Živadinom Jovanovićem sinoči prav tako zahtevala takojšnji in brezpogojni dialog med oblastmi v Beogradu in albanskimi predstavniki na Kosovu.
Umrl poveljnik, ki je izobesil zastavo na berlinskem Reichstagu
02. 03. 1998 08.37
V petek je umrl Stepan Andrejevič Neustrojev, ki je leta 1945 v Berlinu izobesil sovjetsko zastavo, kar je označilo konec druge svetovne vojne. Po poročanju agencije Itar-Tass je takrat 22-letni Stepan kot poveljnik bataljona Rdeče armade, ki je zavzel Reichstag, tam izobesil zastavo. Po vojni je Neustrojev delal na notranjem ministrstvu, nekaj pred smrtjo pa je napisal memoarje.
Kučma napovedal konec rusko-ukrajinske trgovinske vojne
01. 03. 1998 12.30
Ukrajinski predsednik Leonid Kučma, ki je na obisku v Rusiji, je danes izjavil, da je po petkovem podpisu gospodarskega sporazuma med Ukrajino in Rusijo "konec trgovinske vojne med državama".