vojne
Karadžić se skriva v vzhodni Bosni
29. 12. 1998 12.27
Nekdanji vodja bosanskih Srbov se po določenih virih skriva v bližini bosanskega mesta Foča. Združeni Narodi so ga obsodili vojnih zločinov in genocida in bi ga morali izročiti mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Karadžić in njegovi telesni stražarji naj bi mesec dni živeli v dveh hišah zunaj Foče, potem ko je odšel iz mesteca Višegrad v katerem naj bi se skrival pol leta. Obe mesti sta še vedno pod upravo srbskih nacionalistov.
Vrnitev ruskega veleposlanika v London
26. 12. 1998 11.08
Ruski veleposlanik v Veliki Britaniji Jurij Fokin, odpoklican na posvetovanja v Moskvo v protest proti nedavnim ameriško-britanskim napadom na Irak, naj bi se danes vrnil v London, so sporočili ruski diplomatski viri, ki jih povzema agencija Interfax.
Tujci v enotah SS lahko zahtevajo od Nemčije pokojnino za vojne poškodbe
22. 12. 1998 17.08
Nemško zvezno sodišče za socialne zadeve je presodilo, da lahko tuji državljani, ki so bili člani nekdanjih elitnih enot Tretjega rajha SS, od Nemčije zahtevajo pokojnino za vojne poškodbe tako kot vojaki redne vojske Wermacht.
V Beogradu začetek zaslišanja >>vukovarske trojice<<
17. 12. 1998 16.16
Beograjsko sodišče je začelo s svojim zaslišanjem osumljenih v zvezi s pokoli v Vukovarju iz leta 1991. S tem so izrazili prezir do sodišča Združenih narodov za vojne zločine v Haagu, ki je odredil izročitev trojice, obtožene za zločine. Mednarodno sodišče za zločine na tleh bivše Jugoslavije je trojico leta 1995 obtožilo vpletenosti v poboj 260 neoboroženih civilistov v bližini Vukovarja pred sedmimi leti.
Organizacija afriške enotnosti o krizi v DR Kongu
17. 12. 1998 14.50
V prestolnici Burkine Faso se je danes začelo zasedanje Organizacije afriške enotnosti (OAU) o reševanju konfliktov na območju, ki se ga udeležuje več kot 20 državnih afriških voditeljev.
Različni odzivi tujega tiska na napad na Irak (17.12.)
17. 12. 1998 11.10
Tuje časopisje v četrtek različno komentira ameriške in britanske zračne napade na Irak. Britanski The Daily Telegraph se čudi, zakaj nista državi napadli Iraka že prej, britanski The Guardian se sprašuje, ali bodo napadi učinkoviti, francoski Le Figaro se boji terorističnega maščevanja, italijanska La Repubblica opozarja na povezavo napadov s postopkom za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona, poljska Rzeczpospolita pa napad na Irak pozdravlja.
Moderna galerija: razstava fotografij o berlinskem zidu
16. 12. 1998 13.51
V spodnjih prostorih Moderne galerije bodo jutri, 17. decembra, odprli razstavo fotografij z naslovom Prekinitev ognja/Waffenruhe nemškega avtorja Michaela Schmidta. Gre za projekt o berlinskem zidu in je nastal v 80-ih letih, ko je zid že tretje desetletje razmejeval mesto na dve polovici.
Bruselj namenja 700.000 ekujev za mednarodni sodišči za Ruando in nekdanjo Jugoslavijo
15. 12. 1998 13.21
Evropska komisija je danes odobrila skupaj 700.000 ekujev pomoči za boljše delovanje mednarodnih sodišč za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in v Ruandi.
Westendorp poziva k ''velikim naporom'' za vrnitev beguncev
15. 12. 1998 12.52
V kongresni palači v Madridu se je danes začela četrta letna konferenca Sveta za uresničitev miru v BiH. Na tridnevni konferenci bodo največ pozornosti namenili vprašanju vrnitve beguncev na domove, obnovi BiH, političnim in gospodarskim reformam in vprašanju spornega mesta Brčko. Na konferenci sodeluje tudi slovenski zunanji minister Boris Frlec.
Delna mobilizacija sil v Čečeniji
13. 12. 1998 11.53
Zaradi nedavnih umorov tujcev v Čečeniji je čečenski predsednik Aslan Mashadov danes odredil delno mobilizacijo varnostnih sil. Čečensko vodstvo ne bo več dopuščalo naraščajočega kriminala v Čečeniji, je poudaril podpredsednik čečenske vlade Turpal Atgerijev.
Džihad proti ZDA
11. 12. 1998 14.58
Egiptovska organizacija Džihad, ki ima prepoved delovanja, je zagrozila z nadaljevanjem vojne proti Združenim državam Amerike. ZDA je obtožila za sovražnika islama ter dejala, da je ekonomski bojkot najučinkovitejše orožje muslimanov. '' Američani naj vedo, da nameravamo bojevati dolgo in neprizanesljivo bitko, ki se bo prenesla tudi na prihodnje rodove'', se je glasila izjava pripadnikov Džihada, ki jo je objavil arabski dnevnik Al-Hayat.
Bosanski Hrvat Furundžija obsojen na deset let zapora
10. 12. 1998 16.56
Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu je bosanskega Hrvata Anta Furundžijo danes obsodilo na deset let zaporne kazni, ker je nedejavno opazoval posilstvo ženske. To je bil prvi sodni proces, v katerem je bilo kot vojni zločin v ospredju posilstvo.
Razstava Picassovih del v Rimu
10. 12. 1998 16.38
V Narodni galeriji moderne umetnosti v Rimu bodo 12. decembra odprli razstavo 75 del španskega slikarja, grafika in kiparja Pabla Picassa. Razstavljena bodo predvsem dela, v katerih prevladujejo teme vojne in smrti. Razstava, ki bo na ogled do 15. marca, vključuje dela iz obdobja med letoma 1937 in 1954, ko se je španski slikar usmeril predvsem na politična vprašanja.
Brezposelni bi prodal ledvico, da bi lahko nahranil družino
10. 12. 1998 08.52
Že dalj časa brezposelni moški iz Hrvaške je pripravljen prodati svojo ledvico, da bi s tem denarjem lahko preživljal svojo nosečo soprogo in dve hčerki. Moški je brez službe vse od demobilizacije iz hrvaške vojske po koncu vojne leta 1991, vsak mesec pa kot veteran dobi približno slabih 30.000 tolarjev na mesec.
Slaba uvrstitev Bosne na ekonomskih lestvicah
09. 12. 1998 12.29
Uradniki ZDA so v torek opozorili bosanske voditelje, naj začnejo sprejemati velike ekonomske reforme, s katerimi bi odprli nujen dotok tujih investicij v to od vojne raztrgano državo. Hrvaški govornik bosanskega predsedstva Ante Jelavič je povedal, da so rezultati delegacije ZDA, ki je izvedla ekonomsko analizo poslovanja Bosne, zelo slabi glede na zanimanje tujih investitorjev. Izmed 26 ostalih post komunističnih držav je bila Bosna uvrščena na 24. mesto skupaj z Albanijo. Slabše sta se uvrstila le še Tadžikistan in Belorusija.
Sto let slovenskega romana v Trstu
08. 12. 1998 15.00
V Peterlinovi dvorani v Trstu so sinoči predstavili dve novi knjigi, s katerima želi založba Mladika proslaviti prvih sto let slovenskega romana v Trstu. Gre za ponatis romana Marice Nadlišek Bartol Fata morgana, ki je začel točno pred sto leti izhajati v Ljubljanskem zvonu, in za nov roman Alojza Rebule z naslovom Cesta s cipreso in zvezdo. Izdala ju je tiskarna Graphart v Trstu, roman Fata morgana je opremil Štefan Pahor, platnico romana Cesta s cipreso in zvezdo pa krasi Van Goghova slika.
V Čečeniji našli trupla treh britanskih in novozelandskega talca
08. 12. 1998 14.32
Na cesti v zahodni Čečeniji ob meji z Ingušijo so danes našli obglavljena trupla in glave treh Britancev in Novozelandca, ugrabljenih v Groznem 3. oktobra, je povedal njihov nekdanji telesni stražar. Tudi čečenski predsednik Aslan Mashadov je potrdil, da so žrtve pogrešani britanski inženirji.
Moskva protestira proti aretaciji Krstića
04. 12. 1998 10.40
Rusko zunanje ministrstvo je danes protestiralo proti nedavni aretaciji bosanskosrbskega generala Radoslava Krstića.
Pelinkovec se vrača v Veliko Britanijo
04. 12. 1998 08.46
Pelinkovec, alkoholna pijača z visoko vsebnostjo alkohola, se po 80 letih odsotnosti ponovno vrača na britansko tržišče. Pijačo, znano po halucinogenih lastnostih, so po koncu 1. svetovne vojne prepovedali v Franciji, Združenih državah, Švici ter v Belgiji, medtem ko prodaje v Veliki Britaniji nikoli niso uradno prepovedali. To je izkoristilo podjetje Green Bohemia, ki se je z majhnim češkim podjetjem žganih pijač dogovorilo za prodajo pelinkovca v Veliki Britaniji. ''Menimo, da je pelinkovec idealna pijača, s katero bodo ljudje nazdravili novemu tisočletju,'' je odločitev komentiral tiskovni predstavnik britanskega podjetja. ''Ognjeni'' napitek s kar 75 odstotki alkohola bo mogoče od naslednjega tedna dalje naročiti preko interneta, kupiti pa ga bo mogoče tudi v nekaterih britanskih pivnicah, kjer pa bo potrebno za steklenico pelinkovca odšteti kar 66 dolarjev. Pijača z okusom janeževega semena, ki ob mešanju z vodo postane mlečna, je bila v zahodni Evropi še posebej priljubljena v začetku 20. stoletja, ko so zaradi uničene letine grozdja cene vina vrtoglavo narasle.
Vojaška uniforma Jamesa Stewarta razstavljena v britanskem Kraljevem vojnem muzeju
04. 12. 1998 08.44
Pilotsko uniformo preminule hollywoodske legende Jamesa Stewarta bodo razstavili v Kraljevem vojnem muzeju (Imperial War Museum) v Cambridgeu, ki ga letno obišče 450.000 ljudi. Muzeju je uniformo poklonila Stewartova družina. Stewart se je že vpisal med dobitnike oskarjev, ko je sodeloval v 20 bojnih misijah med 2. svetovno vojno. Igralec je prejel tudi več ameriških in francoskih vojnih odlikovanj. Po koncu vojne je Stewart nadaljeval filmsko kariero in skupno posnel 80 filmov.
Krstić že v Haagu
03. 12. 1998 20.08
Tožilci ZN proti vojnim zločincem na območju nekdanje Jugoslavije so dejali, da je bil bosanski Srb, general Radislav Krstić, ki so ga zaradi suma vojnih zločinov včeraj pripadniki SFOR aretirali v BiH, ključna oseba v masakru tisočih bosanskih muslimanov po padcu Srebrenice.
Krstića so izročili sodišču v Haagu
03. 12. 1998 18.37
Bosanski Srb, general Radislav Krstić, ki so ga zaradi suma vojnih zločinov včeraj pripadniki SFOR aretirali v Bosni in Hercegovini, je popoldne prispel v Haag, kjer so ga takoj odpeljali v zapore Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Vatikanski arhivi iz druge svetovne vojne niso več na razpolago
03. 12. 1998 17.16
Vatikan je zavrnil najnovejše zahteve za popoln dostop do njegovih arhivov iz časa 2. svetovne vojne.
Krstića naj bi premestili v Haag danes ali v petek
03. 12. 1998 14.10
Generala vojske bosanskih Srbov Radislava Krstića, ki je obtožen vojnih zločinov in so ga v sredu aretirali pripadniki mednarodnih mirovnih enot za BiH (Sfor), naj bi danes popoldan ali jutri premestili v zapore Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je danes sporočil tiskovni urad omenjenega sodišča.
Kraljica in rock kitare v Škotskem muzeju
02. 12. 1998 11.59
Britanska kraljica Elizabeta II. je nedavno v Edinburghu odprla Škotski nacionalni muzej, v katerem pa ni prav veliko prostora za junake iz vojne za škotsko neodvisnost. Zato pa lahko v njej vidite najljubšo električno kitaro britanskega premiera Tonyja Blaira.
Haag: Začetek postopka proti ''srbskemu Adolfu''
30. 11. 1998 18.01
Pred sodiščem ZN za vojne zločine v Haagu se je danes zaradi genocida začel sodni postopek proti bosanskemu Srbu Goranu Jelišiću. 30-letni Jelišić, ki sam sebe imenuje ''srbski Adolf'', je obdolžen, da je med drugim sodeloval v ''sistematičnem'' in ''naklepnem'' načrtu za iztrebljenje bosanskih Muslimanov.
Umrl eden najbolj spretnih dešifrantov
30. 11. 1998 08.54
V Združenih državah je v 73. letu starosti pred dnevi umrl Cecil Philips, eden najbolj spretnih dešifrantov tajnih kod v času hladne vojne. Philips je bil sodelavec tajne službe National Security Agency (NSA). Potem ko se je kot kriptoanalitik med drugo svetovno vojno ukvarjal s šifriranimi japonskimi sporočili, se je kasneje posvetil zakodiranim podatkom, ki si jih je s sovjetskimi predstavništvi v New Yorku izmenjavala Moskva. Leta 1944 je uspelo Philipsu razvozlati tajno kodo ''Venona'', kar je po vojni pripomoglo k razkrinkanju številnih vohunov v Združenih državah in Veliki Britaniji.
Premirje v Kongu
29. 11. 1998 10.41
Predsednik Demokratične republike Kongo Laurent-Desire Kabila je predlagal časovni načrt za končanje vojne v državi. V Lusaki, glavnem mestu Zambije, naj bi 8. decembra podpisali začasno premirje s kongoškimi uporniki, je sinoči v Parizu dejal Kabila. Dokončni dogovor naj bi dosegli 17. in 18. decembra na konferenci Organizacije afriške enotnosti v prestolnici Burkine Faso, v Ouagadougouu. Kabila je v Parizu ob robu francosko-afriškega vrha skupaj z voditeljema Ugande in Ruande, ki podpirata uporniško gibanje v DR Kongu, obljubil začetek premirja.
Švicarske banke kljub svetovnim krizam optimistične
25. 11. 1998 08.25
Tradicionalno stabilne švicarske banke so letos v luči krize na svetovnih finančnih trgih doživele zelo živahno in predvsem zelo naporno leto, vendar pričakujejo analitiki v letu 1999 mirnejši potek dogodkov in v celoti večje dobičke. Za začetek sta morala letos Credit Suisse Group in novo nastali gigant UBS AG, ki združuje nekdanji Union Bank of Switzerland in Swiss Bank Corp., preživelim in sorodnikom žrtev holokavsta v izogib drugim sankcijam in več milijard vredni tožbi v ZDA plačati 1,25 milijarde dolarjev zaradi krivic in grehov iz druge svetovne vojne. Poročila o združitvi Credit Suisse z Deutsche Bank so potem poleti njene delnice pognale v višine, vendar je Credit Suisse hkrati občutno prizadela finančna kriza v Rusiji, ker je banka glavni vir posojil ruskim podjetjem. Kljub težavam bodo banke tudi letos zabeležile dobiček v pričakovani višini 2,3 milijarde dolarjev, v evropski monetarni uniji pa bo, kot pravijo švicarski strokovnjaki, za švicarske banke, ki niso nacionalno orientirane kot večina drugih evropskih bank, kopica poslovnih priložnosti.
Demirel za ohranitev turške celovitosti
20. 11. 1998 11.52
Turški predsednik Sulejman Demirel je danes pozval Evropo, naj ne podpre militantnega kurdskega separatizma.Poudaril je, da se Turčija ne bo pogajala za svoje ozemlje, saj je kot država nedeljiva tudi v primeru vojne. Če pa bi prišlo do kakršnih koli spopadov, pa ti ne bi trajali dolgo. ''Če bo Evropa podprla separatizem, bo tako ogrožala stabilnost Turčije in jo tako spremenila v Jugoslavijo,'' je še povedal Demirel.