vojne
Clinton in Chirac znova opozorila Miloševiča
20. 02. 1999 08.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in francoski kolega Jacques Chirac sta po koncu pogovorov v Washingtonu novinarjem dejala, da nameravajo zavezniki izpolniti grožnjo z letalskimi napadi na ZR Jugoslavijo, če predsednik Slobodan Milošević ne bo privolil v podpis sporazuma o avtonomiji Kosova.
Kako Slovenija obravnava begunce?
19. 02. 1999 17.02
Ker v Sloveniji še vedno nimamo ustrezne zakonodaje na področju azila in je pravni položaj ilegalnih priseljencev neurejen, se v naši državi izvaja precej neenotna praksa pri obravnavi ljudi, ki se ilegalno zatečejo v našo državo.
Taqi: Nočemo vojne
19. 02. 1999 14.12
Delegacija kosovskih Albancev zelo resno nadaljuje delo v gradu Rambouillet blizu Pariza ter si bo do zadnjega trenutka prizadevala za dosego mirne, pravične in demokratične rešitve, ki naj bi ob podpori mednarodne skupnosti omogočila oblikovanje demokratičnih inštitucij na Kosovu, je po današnjem sestanku z vodjo političnega krila OVK Ademom Demaqijem v Ljubljani povedal vodja kosovske pogajalske skupine v Rambouilletu Hashim Taqi. Ob tem je poudaril, da je uspeh konference v veliki meri odvisen od srbske strani.
Dnevi slovenske kulture v Bitoli
19. 02. 1999 11.23
V okviru dogovorjenega meddržavnega sodelovanja med Slovenijo in Makedonijo se bodo v petek, 26. februarja, v Bitoli na jugu Makedonije začeli Dnevi slovenske kulture. Kot je povedala direktorica Goriškega muzeja Slavica Plahuta, bodo v sklopu večletnega plodnega sodelovanja med Novo Gorico in Bitolo tokrat odprli razstavo Prekleta vojna, ki jo je omenjena ustanova doma postavila ob 80-letnici konca I. svetovne vojne, obenem pa bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče.
Širom Rusije komemoracije ob desetletnici sovjetskega umika iz Afganistana
15. 02. 1999 11.57
Širom Rusije se danes vrstijo komemoracije desetletnici umika sovjetskih sil iz Afganistana, s katerim se je končala vojna, danes v očeh večine Rusov in ruskih politikov ''politična zmota''.
Z ognjem in mečem - poljska filmska uspešnica vseh časov?
13. 02. 1999 14.03
Poljski režiser Jerzy Hoffman je po enajstletnih pripravah posnel na platno enega najlepših poljskih zgodovinskih romanov izpod peresa Nobelovca Henryka Sienkiewicza in Poljaki se zgrinjajo v kinematografe na ogled vojne drame Z ognjem in mečem. Ep iz 17. stoletja o vojni in ljubezni, pospremljen s tisoči plakatov, stalnim predvajanjem naslovne skladbe na radijskih postajah in pogostim poročanjem v medijih, je najdražji poljski film v zgodovini - stal je 8,5 milijona dolarjev. Čeprav tudi na Poljskem beležijo hollywoodski filmi večjo gledanost kot domači, pa te dni vsi govorijo le o domačem triurnem filmu, polnem vojnih prizorov, osupljivih kostumov in znanih igralcev. Vojna drama po zadnjem romanu Sienkiewiczove trilogije (po prvih dveh je režiser Hoffman že v 60. in 70. letih posnel uspešnici Pan Mihael in Povodenj), pripoveduje o zagrizenem boju poljskih in ukrajinskih plemičev za ljubezen lepe poljske grofice Helene med ukrajinsko vstajo zoper poljsko oblast. Več kot polovico od 40.000 vstopnic za prvih štirinajst dni predstav v varšavskem kinemtografu Relax so vnaprej rezervirale šole in podjetja, kot npr. prozivajalcev avtomobilov Daewoo in zavarovalnica PZU, je povedala direktorica kinematografa Zofia Cieslak in filmu napovedala več kot štiri milijone gledalcev, kolikor si jih je npr. ogledalo Titanik - dekleta se bodo zaljubila v igralce, fante pa bodo navdušili vojni prizori, pričakuje Cieslakova.
VS z resolucijo pozval Etiopijo in Eritrejo k prekinitvi spopadov
11. 02. 1999 10.21
Varnostni svet OZN je po poslušanju poročila posebnega odposlanca generalnega sekretarja Mohameda Sahnouna o položaju na meji med Etiopijo in Eritrejo sprejel resolucijo, s katero je obe državi pozval, da se takoj prenehata spopadati. Varnostni svet je že v torek v posebni izjavi za javnost izrazil iste zahteve, tokrat pa jih je podprl z resolucijo.
Beograd noče izročiti vojnih zločincev; ZDA za nove sankcije
09. 02. 1999 17.11
Jugoslavija ne namerava izročiti treh bivših vojaških oficirjev, ki jih zahteva vojaško sodišče Združenih narodov, so danes sporočili iz vlade v Beogradu. Mile Mrkšić, Veselin Sljivančanin in Miroslav Radić so obtoženi vojnih zločinov in poboja 260 civilistov v bližini Vukovarja leta 1991. Po besedah predstavnika jugoslovanske vlade jih sodišču v Haagu ne morejo izročiti zaradi nekaterih legalnih in ustavnih določil.
MNZ zgroženo nad trditvami Helsinškega monitorja o primeru Holmec
05. 02. 1999 16.18
Ministrstvo za notranje zadeve je v sporočilu za javnost izrazilo zgroženost nad sporočilom včerajšnje novinarske konference Helsinškega monitorja Slovenije (HMS), na kateri je bila ponovno izražena domneva o vojnem hudodelstvu na mejnem prehodu Holmec med osamosvojitveno vojno. Ministrstvo je ob tem ponovno zagotovilo, da bo storilo vse, da pred takšnimi neutemeljenimi napadi zaščiti policiste in vse tiste, ki so v času osamosvojitvene vojne za obranitev samostojne države Slovenije bili pripravljeni darovati življenje.
Sojenje Vladimirju Budišu se bo nadaljevalo 18. februarja
04. 02. 1999 10.49
Na mariborskem okrožnem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje nekdanjemu pilotu JLA Vladimirju Bodišu. Sodni senat je sklenil, da se bo sojenje sicer nadaljevalo 18. februarja, ko bo na sodišču svoje mnenje podal tudi sodni izvedenec letalske stroke.
Severna Koreja predlagala Seulu pogovore
03. 02. 1999 17.21
Severna Koreja je danes Južni Koreji predlagala, da bi v drugi polovici leta državi začeli ''politična pogajanja'', je danes poročala uradna tiskovna agencija KCNA. To je tudi prvi uradni odgovor Pjongjanga na pobudo Seula o pogovorih na ravni vladnih predstavnikov.
Vojna pregnala z domov 20 odstotkov prebivalcev Kosova
03. 02. 1999 08.54
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) sporoča, da je vojna na Kosovu povzročila največji val beguncev v Evropi od vojne v Bosni in Hercegovini naprej. Po podatkih UNHCR je moralo domove zapustiti 20 odstotkov vseh prebivalcev Kosova, od tega jih je 210.000 razseljenih po Kosovu, 20.000 jih je v Albaniji, 30.000 v Črni gori, 7000 pa jih je pobegnilo v Bosno in Hercegovino.
Pjongjang: Severna Koreja na robu vojne z Japonsko
02. 02. 1999 13.45
Severnokorejski državni mediji so danes obtožili Japonsko, da je državi pripeljala na rob vojne in se zavzeli za namestitev vohunskih satelitov in raketnega obrambnega sistema.
Iran proslavlja 20. obletnico islamske revolucije
02. 02. 1999 09.46
V Iranu se je včeraj začelo praznovanje 20. obletnice islamske revolucije. Z enajstdnevnimi praznovanji se v tej državi spominjajo vrnitve nekdanjega verskega voditelja Ruhole Homeminija iz petnajstletnega izgnanstva v Franciji in padca monarhije šaha Reze Pahlavija.
Sto tisoč podpisov za obtožbo Miloševića za vojne zločine
01. 02. 1999 17.02
Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes delegacija evropske Radikalne stranke izročila peticijo s ''prvimi 100.000 podpisi''. V peticiji zahtevajo, da sodišče obtoži jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića za vojne zločine in zločine proti človeštvu.
Solana uradno povabil tri države k članstvu
30. 01. 1999 10.02
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je Poljsko, Madžarsko in Češko včeraj uradno povabil k članstvu v zavezništvu. Omenjeno sporočilo poljskega zunanjega ministra Bronislawa Geremeka so včeraj potrdili tudi pri zvezi NATO v Bruslju. Neki predstavnik zavezništva je opozoril, da zveza sama ne objavlja takšnih povabil. Na treh kandidatkah je zdaj, da prošnjo uradno vložijo pri ameriški vladi. Kot datum vstopa so v Bruslju navedli začetek marca, aprila pa naj bi prve tri vzhodnoevropske države v Washingtonu slovesno sprejeli v zvezo. Po besedah poljskega premiera Jerzyja Buzeka so se Poljski z zdaj tudi uradnim povabilom v NATO uresničile sanje. ''Nekaj mesecev smo upali na to odločitev, vendar na to čakamo že desetletja, od druge svetovne vojne,'' je dejal Buzek in dodal, da bodo poljski državljani prvič po 200 letih lahko živeli v popolni varnosti.
Kuhala na mini: dve žrtvi
30. 01. 1999 09.39
V eksploziji mine iz vietnamske vojne, s katero si je neka ženska pomagala pri kuhanju, sta ji umrla mož in sin, trije otroci pa so ranjeni, je sporočila policija. Ženska v pokrajini Quang Tri v osrčju Vietnama je pobrala mino ameriške izdelave, ki pa je eksplodirala, ko je položila na žerjavico, da bi podložila lonec. Mati, ki ni vedela, da je podstavila mino iz minule vojne, je odšla in se izognila eksploziji, je povedal policist. V pokrajini Quang Tri so potekali hudi boji med južnovietnamskimi silami s podporo ameriških vojakov in komunisti, ki so med vojno, končano leta 1975, prišli s severa. Pozabljene mine v Vietnamu še vedno vsako leto ubijejo ali pohabijo na stotine ljudi.
Pariška stoletna otroška razstava Narisal sem vojno
29. 01. 1999 17.21
Na sedežu organizacije Unesco v Parizu je do 10. februarja na ogled razstava ''Narisal sem vojno'' 200 risb otrok iz dvajsetih držav, prič vojn, ki so zaznamovale obdobje 1990-1995. Kot pravijo v Unescu, so otroci narisali žalostno podobo človeške norosti. Risbe so izbrali iz zbirke Alfreda in Francoise Brauner, ki sta življenje posvetila zdravljenju posledic najhujšega vojnega nasilja na otroke. Na razstavi, pripravljeni ob podpori programa Unesca za kulturo in mir v sodelovanju z Mednarodnim otroškim in družinskim centrom, Mirovniško šolo v Grenoblu, združenjem praktičnih raziskav za otroke in Mednarodnim otroškim mirovnim centrom, kaže otroške risbe prve svetovne vojne, bojev v Čečeniji in nekdanji Jugoslaviji, burske, španske in vietnamske vojne, risbe nacističnih koncentracijskih taborišč in eksplozije atomske bombe nad Hirošimo.
Vrhunsko srečanje na Antarktiki
28. 01. 1999 09.44
Predstavniki 24 držav, odločenih skrbeti za usodo Antarktike, so prvo vrhunsko srečanje na kraju samem včeraj sklenili z izjavo, v kateri izražajo zaskrbljenost za živalstvo, ogroženo zaradi divjega lova, niti z besedico pa ne omenjajo bojazni znanstvenikov o hitrem taljenju ledene celine. Na vrhunskem srečanju so se na Antarktiki prvič zbrali ministri ali predstavniki 24 držav, podpisnic Antarktične pogodbe iz leta 1959, s katero so sredi hladne vojne želeli narediti konec ozemeljskim zahtevam in demilitarizirati to celino ter jo nameniti znanosti.
Likar ministru Bandlju ponudil odstop
27. 01. 1999 16.54
Generalni direktor policije Borut Likar je danes notranjemu ministru Mirku Bandlju ponudil svoj odstop.
Beograd Arbourjevi še vedno ne dovoli preiskave na Kosovu
26. 01. 1999 10.01
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Louise Arbour bo lahko obiskala Kosovo, vendar ne bo smela izvesti preiskave, je za današnje Večernje novosti izjavil jugoslovanski pravosodni minister Zoran Knežević.
Severna Koreja pripravljena na jedrsko vojno z ZDA
23. 01. 1999 12.19
Severna Koreja je obtožila ZDA, da potiska korejski polotok na rob jedrske vojne. ''Končni cilj ameriških vojnih hujskačev je, da potlači korejski socialistični sistem z jedrskimi napadi'', navaja komentar v severnokorejskem časopisu Rodong Sinmun in navaja, da če ZDA ne bodo spremenile politike, bo gotovo sledil ''oboroženi spor, kar pomeni jedrsko vojno''.
Rusija svari Zahod pred nevarnostjo balkanske vojne
22. 01. 1999 17.21
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes posvaril Zahod pred uporabo vojaške sile na Kosovu.
Rusija posvarila Zahod pred nevarnostjo balkanske vojne
22. 01. 1999 15.11
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes posvaril Zahod pred uporabo vojaške sile na Kosovu. Dejal je, da to ne bi samo zapletlo položaja v regiji, pač pa bi lahko pomenilo tudi začetek nove vojne na Balkanu.
Amerika opozarja Miloševića
22. 01. 1999 13.01
Včeraj so Združene države Amerike opozorile jugoslovanskega predsednika Miloševića o možnosti uporabe sile, če se ne bodo izpolnile zahteve NATO-a in Združenih narodov o prenehanju napadov srbskih sil na Kosovu. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je za mir na področju Kosova pomembna prisotnost mednarodnih mirovnih sil, ki vztrajajo na sodelovanju z srbskimi predstavniki.
Varnostni svet ostro obsodil pokol kosovskih Albancev v Račku
21. 01. 1999 08.46
Varnostni svet OZN je s predsedniško izjavo ostro obsodil pokol kosovskih Albancev v vasi Račak na jugu Kosova, do katerega je prišlo 15. januarja 1999. Varnostni svet je z globoko zaskrbljenostjo ugotovil, da so bile po poročilu mednarodnih opazovalcev žrtve pokola civilisti, vključno z ženskami in najmanj enim otrokom.
Louise Arbour na poti v Haag
20. 01. 1999 14.03
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Louise Arbour je opustila namero, da bi obiskala Kosovo, in je trenutno na poti v Haag, je sporočil predstavnik sodišča.
Turčija: PKK napoveduje napade na največja turška mesta
20. 01. 1999 10.08
Evropski predstavnik Kurdske delavske stranke (PKK) je v pogovoru, ki je danes objavljen v grškem časniku Ethnos, napovedal razširitev napadov na notranjost Turčije in največja turška mesta.
Levo usmerjene gverila v Kolumbiji prekinila mirovna pogajanja z vlado
20. 01. 1999 09.27
Levo usmerjene gverila v Kolumbiji je včeraj nepričakovano prekinila mirovna pogajanja z vlado v Bogoti. Nek predstavnik Revolucionarnih sil Kolumbije (FARC) je dejal, da bo mirovni proces ustavljen tako dolgo, dokler ne bo vlada prenehala s ''tiho zaroto'' s skrajno desničarsko paravojsko. Neposredni pogovori, ki naj bi prinesli konec več kot 40 let trajajoče gverilske vojne, med vlado in uporniki so se začeli šele pred dvema tednoma.
Poziv mednarodni skupnosti za sojenje Miloševiću
19. 01. 1999 15.49
Albanski premier Pandeli Majko se je pridružil vsem glavnim albanskim strankam, ki pozivajo svet, naj srbskemu predsedniku Miloševiću sodijo za vojne zločine, po poboju 45 Albancev, ki se je konec tedna zgodil na Kosovu. >>Od mednarodne skupnosti zahtevamo, da se Slobodanu Miloševiću v Haagu sodi kot glavnemu in neposrednemu avtorju za vojne zločine proti človeštvu<<, je deset vladnih in opozicijskih strank zapisalo v skupni izjavi.