vojni
Odkrili predmete iz druge svetovne vojne
25. 12. 1999 17.56
V kraljevi utrdbi v Kaliningradu na zahodu Rusije so pred dnevi odkrili skoraj 15.000 predmetov, ki so jih med drugo svetovno vojno skrili Nemci, so po poročanjih ruske agencije AVN sporočili iz centra za iskanje umetniških predmetov. Najdeni predmeti so del kolekcije Pruskega muzeja mesta Koenigsberg, danes Kaliningrad, ki je imel sedež v utrdbi. Kaliningrad, ki se nahaja med Poljsko in Litvo, je med drugo svetovno vojno prešel pod rusko oblast, utrdba pa po vojni pod obrambno ministrstvo takratne Sovjetske zveze. Kasneje so utrdbo predali kaliningrajski mestni občini, ki je dovolila raziskave ruskih arheologov. Vrednost najdenih predmetov so ocenili na več milijard rubljev.
Najvišji športnik ne namerava v NBA
25. 12. 1999 12.44
Severnokorejski košarkar Ri Mjung Hon, z 2,35 metra najvišji znani športnik na svetu, je izjavil, da ga igranje v ameriški profesionalni košarkarski ligi NBA ne zanima. Velikan si šteje v čast, da lahko igra v svoji komunistični domovini, ki ji vlada general Kim Jong Il.
Slovenec v Beogradu 1987-1991
23. 12. 1999 17.59
Ob deseti obletnici padca berlinskega zidu je slovenski diplomat Milan Jazbec v samozaložbi izdal knjigo o slovenskem osamosvajanju z naslovom Slovenec v Beogradu 1987-1991. Knjiga je pričevanje o prelomnih dogodkih slovenske zgodovine, vendar s pogledom ''od zunaj''. Avtor je leta 1987, z diplomama iz novinarstva in obramboslovja, odšel v diplomatsko službo v Beograd, od koder se je 21. junija 1991 za zmeraj vrnil. Postal je konzul Republike Slovenije v Celovcu, nato delal v zunanjem ministrstvu, od konca leta 1996 pa je na Švedskem, kjer zdaj opravlja posle ''drugega'' človeka na veleposlaništvu RS v Stockholmu. Januarja letos je bil med kandidati za obrambnega ministra.
Talbott v Moskvi
23. 12. 1999 16.27
Namestnik ameriške državne sekretarke Strobe Talbott je v Moskvi po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom Rusijo obtožil kršitve mednarodnega prava v vojni v Čečeniji.
Umrl je pesnik Peter Levec
21. 12. 1999 18.20
Jutri dopoldne se bodo na ljubljanskih Žalah poslovili od književnika, slovenskega pesnika in prevajalca Petra Levca. Umrl je po daljši bolezni v 77. letu starosti, je poročal Radio Slovenija.
Letos po svetu več vojn
20. 12. 1999 17.27
Po svetu je bilo letos kar trikrat več vojn kot lani. Po podatkih Delovne skupnosti za raziskovanje vzrokov vojn s hamburške univerze je bilo letos po svetu 35 vojn, od tega 14 v Afriki in 12 v Aziji.
Sprejeta resolucijo o BiH
17. 12. 1999 10.19
Generalna skupščina ZN je v četrtek sprejela resolucijo o Bosni in Hercegovini, v kateri je pozdravila newyorško deklaracijo, ki so jo 15. novembra sprejeli trije člani predsedstva BiH pred sejo varnostnega sveta, ki jo je sklicala Slovenija. Muslimanski, hrvaški in srbski člani predsedstva BiH so v deklaraciji izrazili pripravljenost za izpolnjevanje daytonskega mirovnega sporazuma in se med drugim dogovorili za ustanovitev skupne obmejne službe ter skupne komisije o vrnitvi beguncev.
Hrvaška, BiH in Srbija sodijo v Evropo
08. 12. 1999 18.52
Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPOe) in koroški deželni glavar Joerg Haider je med obiskom v Bruslju izjavil, da tudi Hrvaška, BiH in Srbija sodijo v Evropo. Po njegovem mnenju bi morali Hrvaško obravnavati podobno kot Slovenijo, saj že dolgo ni več v vojni. Opozoril je, da zdajšnja politika EU do Hrvaške ne vodi do stabilnosti te države v obdobju po odhodu predsednika Franja Tuđmana.
Današnja seja t.i. Jerovškove komisije prestavljena na jutri
08. 12. 1999 16.22
Za danes predvidena 15. seja preiskovalne komisije DZ o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, je prestavljena in bo jutri, 9. decembra, in sicer ob 14. uri, je sporočil njen predsednik Jožef Jerovšek (SDS).
Plin v Čečenijo šele po končani vojni
08. 12. 1999 16.17
Oskrba z zemeljskim plinom bo v Čečeniji ponovno vzpostavljena tisti trenutek, ko bodo uporniki izstrelili zadnji strel, je povedal direktor ruskega monopolista Gazprom Rem Vyakhirev. V imenu korporacije Gazprom je še dodal, da komaj čaka na dan, ko bodo potrošniki iz severnega Kavkaza spet začeli plačevati račune za zemeljski plin in ko bo gospodarstvo na tem področju spet normalizirano.
Bolnico Franja na UNESCOV seznamu?
04. 12. 1999 20.34
Poslanec ZLSD Samo Bevk je na vlado naslovil pobudo za uvrstitev Partizanske bolnice Franja na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri UNESCU. Kot je v zapisal v obrazložitvi, je bolnica Franja najbolj celovito in avtentično ohranjen objekt, ki simbolizira partizansko zdravstvo med drugo svetovno vojno na slovenskem narodnostnem ozemlju.
Recital Lenče Ferenčak o Lili Novy
30. 11. 1999 14.52
Lenča Ferenčak, znana dramska in filmska igralka, je iz spominov in poezije pesnice Lili Novy (1885-1958) sestavila recital, ki ga bo z glasbenim sodelavcem Ladom Jakšo prvič uprizorila v četrtek, 2. decembra, zvečer v salonu kamniškega gradu Zaprice. Večer je po verzu iz ene od pesmi Lili Novy naslovljen ''In temni bog mi pravi - Bodi moja!'' Kamniški muzej in tamkajšnji Kulturni center obiskovalcem svetujeta, naj obisk literarno-glasbenega večera povežejo z ogledom muzejskih zbirk in razstav, za kar so postavili tudi enotno, nižjo ceno vstopnice.
Tamilski tigri za mirovne pogovore
27. 11. 1999 20.55
Voditelj separatističnih upornikov tamilskih tigrov, Velupillai Prabhakaran, je danes pozval šrilanško vlado k ustavitvi oboroženih spopadov, ukinitvi gospodarskega embarga za področja, ki jih nadzorujejo uporniki ter k začetku mirovnih pogovorov, ki bi vključevale mednarodnega posrednika. Prabhakaran je v govoru ob >>dnevu herojev<< v spomin tisočev upornikov, ki so izgubili življenje v vojni, poudaril, da imajo uporniki dovolj orožja za nadaljevanje spopadov, vendar pa puščajo odprto možnost za politično ureditev konfliktov. Problem želijo rešiti na miren način, s pomočjo civilnih metod in brez prelivanja krvi ter novih žrtev. Vodja upornikov je še dodal, da mirovni pogovori ne smejo potekati v >>vojnih razmerah, vojaški agresiji, okupaciji in ekonomskem zatiranju tamilskega naroda<<.
Rugova zahteva volitve
27. 11. 1999 09.48
Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je v Prištini dejal, da zahteva sklic predsedniških volitev na Kosovu. Dodal je še, da mora biti predsednik izvoljen neposredno, saj v parlamentu izvoljeni predsednik ne bi bil sposoben voditi pokrajine po vojni.
Predstavitev zbornika o Josipu Agnelettu
25. 11. 1999 07.56
V Trubarjevi čitalnici Narodne in študijske knjižnice (NŠK) v Trstu so včeraj predstavili zbornik z naslovom Josip Agneletto, slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu. V zborniku so zbrani prispevki s posveta, ki so ga aprila lani v Trstu priredili Znanstveno-raziskovalno središče RS iz Kopra, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, NŠK, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta ter Kulturni klub Istra.
Najpomembnejši dogodki 20. stoletja
24. 11. 1999 08.08
Druga svetovna vojna je po mnenju 71 odstotkov vprašanih Američanov najbolj vplivala na potek dogodkov v 20. stoletju, je pokazala javnomnenjska raziskava inštituta Gallup, ki jo je objavil ameriški časnik USA Tosay. Tudi naslednja dva, po prepričanju Američanov, najpomembnejša dogodka v iztekajočem se stoletju sta povezana z vojno, in sicer eksplozija prve atomske bombe ter nacistični holokavst. Američani velik pomen pripisujejo še pridobitvi volilne pravice za ženske, sprejetju zakona o civilnem pravu, prvi svetovni vojni, pristanku na Luni in atentatu na ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Med dogodki, ki naj ne bi bistveno vplivali na zgodovino, pa so anketirani navedli proces za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona, zalivsko vojno in afero Watergate.
Clinton obiskal Kosovo
23. 11. 1999 20.23
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prvič obiskal Kosovo. Na prištinskem letališču sta ga sprejela vodja misije Združenih narodov Bernard Kouchner in poveljnik Kforja general Klaus Reinhardt. Ameriški predsednik, ki ga je spremljala hčerka Chelsea, je najprej nagovoril prebivalce Kosova, potem pa je obiskal še ameriško vojaško oporišče v Uroševcu.
Grobnica rodbine Hohenzollern odprta za javnost
23. 11. 1999 18.05
V berlinski stolnici so minuli konec tedna znova slovesno odprli grobnico nemške rodbine Hohenzollern. Grobnica je tako s 94 krstami v vsej 500-letni zgodovini prvič povsem odprta za javnost. Berlinska stolnica je bila nekoč dvorna cerkev rodbine Hohenzollern in glavna predstavnica pruskega protestantizma. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednika mestnih vlad Berlina in Brandenburga kot tudi predstavniki iz družine Hohenzollern. O prenovi stolnice, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni, sta se pred 25 leti dogovorila nemška cerkev in politični predstavniki nekdanje Vzhodne Nemčije, do nje pa je prišlo tudi ob podpori zahodnonemške evangeličanske cerkve. Prenova je stala skupno 118 milijonov mark. Grobnica znane nemške rodbine pa je bila po restavraciji, ki je trajala tri leta, posvečena leta 1993. Najstarejši na nagrobniku Hohenzollern je epitaf volilnega kneza Johanna Cicera von Petra Vischerja in njegovega sina iz leta 1530. V najmlajši krsti pa počiva vnukinja cesarja Wilhelma II., ki je umrla leta 1915.
2. svetovna vojna najbolj vplivala na 20. stoletje
23. 11. 1999 15.58
Druga svetovna vojna je po mnenju 71 odstotkov vprašanih Američanov najbolj vplivala na potek dogodkov v 20. stoletju, je pokazala javnomnenjska raziskava <a href= http://www.gallup.com/poll/releases/pr991117.asp target=_new>inštituta Gallup</a>, ki jo je objavil ameriški časnik USA Today. Tudi naslednja dva po prepričanju Američanov najpomembnejša dogodka v 20. stoletju sta povezana z vojno, in sicer eksplozija prve atomske bombe ter nacistični holokavst.
Aktivni v tržaškem Kulturnem domu
23. 11. 1999 13.47
V tržaškem Kulturnem domu sta se v enem večeru zvrstila dva dogodka: predstavitev knjige upokojenega dramskega igralca Aleksandra Valiča Sanje in resničnost - avtor se v njej spominja prvih letih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu po drugi svetovni vojni - in monodrama sarajevskega, v Sloveniji delujočega igralca in režiserja Zijaha A. Sokoloviča, ki je izvedel monodramo z naslovom Glumac... je glumac... je glumac.
Slovenski predsednik v Monte Carlu
20. 11. 1999 09.34
Slovenski predsednik Milan Kučan se je prvi dan obiska v Monte Carlu srečal z monaškim princem Rainierjem III. in prestolonaslednikom Albertom. Kot je po srečanju povedal predsednik Kučan, je gostitelju predstavil razmere v Sloveniji po vojni na območju nekdanje Jugoslavije, vključevanje naše države v EU, gospodarske razmere in tuje investicije v Sloveniji ter vpliv dogajanj na Balkanu na življenje in stabilnost v Sloveniji.
Rast letalskega prometa pada, zamud vse več
17. 11. 1999 18.27
Članice Evropskega združenja letalskih družb (AEA) so v septembru zabeležile izredno skromno rast prometa. Število potnikov na kilometer je bilo namreč le za štiri odstotke večje kot oktobra 1998, kar je približno polovico manj kot v obdobju stabilne rasti med leti 1997 in 1998, so sporočili z AEA.
Pavelić v Argentino odnesel 200 kilogramov zlata
13. 11. 1999 10.06
Ustaški voditelj Ante Pavelić je po koncu druge svetovne vojne v Argentino pribežal z 200 kilogrami zlata, ki ga je verjetno zaplenil žrtvam svojega režima, je izjavil koordiantor Komisije za pojasnjevanje nacistične dejavnosti v Argentini Ignacio Klich. Povedal je tudi, da so do podatkov prišli po dveletnem raziskovanju v Argentini, na Hrvaškem in drugih evropskih državah, ni pa jim uspelo ugotoviti, kaj se je z zlatom zgodilo. Komisija je poleg tega objavila, da je v Argentino po drugi svetovni vojni pribežalo najmanj 180 vojnih zločincev iz Nemčije, Hrvaške, Francije in Belgije, med katerimi so bili tudi Adolf Eichmann, Josef Mengele in Erich Priebeke. V Argentino so prišli v času predsedovanja Juana Perona. Komisijo je ustanovil predsednik Carlos Menem, da bi se Argentina opravičila za nekdanjo popustljivost z vojnimi zločinci.
Zveza NATO v obdobju po hladni vojni
10. 11. 1999 16.21
Nacionalni odbor za ameriško zunanjo politiko (NCAFP) je pripravil predavanje Brenta Scowcrofta, nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost predsednika ZDA Georga Busha, s temo Zveza NATO v obdobju po hladni vojni.
O arhivih SFRJ
09. 11. 1999 18.09
Direktorji nacionalnih arhivov držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, vključno Slovenije, so ob robu srečanja arhivarjev, ki je od 4. do 6. novembra potekalo v Dubrovniku, obravnavali sukcesijo arhivskega gradiva nekdanje SFRJ ter pomoč Sveta Evrope in Mednarodnega arhivskega sveta arhivom na območju nekdanje SFRJ, ki so bili poškodovani v vojni.
Umrl je Albin Vipotnik
08. 11. 1999 18.55
V Ljubljani je umrl nosilec Partizanske spomenice 1941 Albin Vipotnik. Rojen je bil pred 93 leti v Zabukovici pri Žalcu. Že zelo mlad delavec - ključavničar se je vključil v delavsko-prosvetno društvo Svoboda, nato v sindikat rudarjev, leta 1935 pa tudi v Komunistično partijo. Bil je udeleženec ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Od leta 1941 do osvoboditve je organizirano delal za narodnoosvobodilno gibanje. Bil je aktivist Osvobodilne fronte na območju Savinjske doline in Štajerske. Po vojni je bil več mandatov poslanec v skupščini SFRJ in skupščini SR Slovenije, so sporočili iz Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije.
Volitve v Gvatemali
07. 11. 1999 13.12
V Gvatemali danes poteka prvi krog predsedniških, parlamentarnih in občinskih volitev po 36-letni državljanski vojni, ki se je končala leta 1996 s podpisom mirovnega sporazuma med gvatemalsko vlado in gverilci.
Ombudsman o davkih in vojni odškodnini
02. 11. 1999 17.40
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je danes predstavil nekatere konkretne probleme in primere, s katerimi se je ukvarjal v zadnjem obdobju, podrobno pa je predstavil problematiko, povezano z davčnimi postopki in s po vojni pobitimi osebami. Letos je bilo do konca oktobra na varuha naslovljenih skupaj 2752 pobud oziroma za 1,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
V spomin na žrtve vojn in na po vojni pobite
01. 11. 1999 20.46
Spomin na armado po vojni ubitih in njihov pokop je civilizacijsko načelo. To je slovenski kulturi še ostalo, ko je ideologija nasilja iz narodove duše in knjižnega jezika pregnala pojem in besedo plemenitosti, je v imenu pobudnika gibanja Združeni ob lipi sprave Stanislava Klepa na žalni slovesnosti ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah povedal Boštjan Turk. V spomin na žrtve povojnega poboja, padle v obeh vojnah in na borce v osamosvojitveni vojni je govoril tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
Drobnič o razmerah v tožilstvu
31. 10. 1999 08.59
Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je na srečanju t.i. teharskih sirot, katerih starše so takoj po drugi svetovni vojni pobili v teharskem taborišču, med drugim opozoril, da za sedanje razmere v slovenskem tožilstvu kriva predvsem sedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar, ki po njegovem mnenju ne dela strokovno, temveč politično.