vojni
London bo še okrepil pritisk na Pariz
30. 10. 1999 16.29
Britanska vlada bo ta konec tedna okrepila pritisk na Francijo, potem ko je znanstveni odbor EU včeraj zavrnil argumente, s katerimi je Francija utemeljevala svojo odločitev, da ne bo odpravila prepovedi uvoza britanske govedine.
Spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih
29. 10. 1999 11.24
Ob dnevu mrtvih bodo na grobovih in grobiščih v domovini in v zamejstvu številne spominske slovesnosti, ki jih pripravljajo ali soorganizirajo lokalne ali krajevne skupnosti, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Zveza borcev (ZB) in udeležencev NOB Slovenije.
Karlov most v Pragi bo v silvestrski noči zaprt
26. 10. 1999 15.00
Zgodovinski Karlov most v Pragi bodo na silvestrsko noč ob prihodu leta 2000 zaprli. Da bi preprečili škodo na gotski gradnji, bodo most čez Vltavo, zgrajen leta 1357 in okrašen s figurami, 31. decembra zaprli že popoldan in to za 12 ur zaprli, je odločila mestna uprava po navodilih spomeniškega varstva češke prestolnice.
Kusturica bo znova snemal film o Romih
26. 10. 1999 14.01
Režiser Emir Kusturica je napovedal snemanje filma o deportaciji romunskih Romov med drugo svetovno vojno. Kusturica, ki je v Romunijo prišel zaradi predstavitve svojega filma Črna mačka, beli mačkon, se je srečal z neuradnim voditeljem romunskih Romov Florinom Cioabo, znanem tudi po vzdevku Kralj vseh Romov. Kusturica, ki je v preteklosti že snemal filme o življenju Romov, pravi, da čuti tesno povezanost z romsko manjšino. Po Cioabovih besedah je v drugi svetovni vojni življenje izgubilo skoraj 200.000 Romov, potem ko so bili pregnani, kakih 9000 pa jih je preživelo. Polovico romunskih Romov so privrženci pronacističnega diktatorja Iona Antonescuja odpeljali v koncentracijsko taborišče Bug v današnji Moldaviji, druge pa so madžarske oblasti opreljale v Transilvanijo, ki je bila med drugo svetovno vojno del Madžarske. Po uradnih podatkih naj bi danes v Romuniji živelo kakih 400.000 Romov.
Umrl Andras Hegedues, podpisnik Varšavskega pakta
25. 10. 1999 13.18
V Budimpešti je minulo soboto umrl nekdanji madžarski premier Andras Hegedues, ki je leta 1956 izdal odlok, v skladu s katerim je Rdeča armada zadušila ljudsko vstajo, pozneje pa je postal glavni nasprotnik prosovjetskega režima.
Spominske slovesnosti ob dnevu spomina mrtve
24. 10. 1999 18.55
Mestna občina Ljubljana in Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljana z območnimi in krajevnimi organizacijami ob dnevu spomina na mrtve pripravljata več žalnih slovesnosti, katerih skupna osrednja misel je počastitev spomina na vse, ki so žrtvovali svoja življenja za narod in domovino.
Ob dnevu OZN slavnostni govornik premier Drnovšek
24. 10. 1999 10.53
Danes je dan Organizacije združenih narodov, zato je bila na predvečer dneva OZN v Slovenj Gradcu včeraj prireditev z naslovom Želim živeti v miru. Ves dan so pod tem naslovom v mestu, ki ga je generalni sekretar ZN leta 1989 imenoval za glasnika miru, potekale prireditve predvsem za mlade.
V Švici aretirali Papona
22. 10. 1999 21.02
Francoskega nacističnega kolaboratorja Mauricea Papona so ponoči aretirali v mondenem hotelu v Švici. Papon je v Švico pobegnil pred francoskimi oblastmi, ki so ga zaradi zločinov nad človeštvom obsodile na 10 let zaporne kazni. Papona, za katerim je bila razpisana mednarodna tiralica, so Švicarji že izročili Francozom.
Tehnični dogovor o trilateralni enoti
21. 10. 1999 21.07
Načelniki generalštabov Slovenije, Italije in Madžarske so danes podpisali tehnični dogovor o sestavi skupne trilateralne enote. Gre za nov korak k ustanovitvi mednarodne brigade, ki bo lahko operativno delovala tudi na mednarodnih kriznih žariščih.
Ugrabitelji grozijo z ustrelitvijo sodelavcev ZN
14. 10. 1999 13.12
Oboroženi neznanci so včeraj v Abhaziji ugrabili šest vojaških opazovalcev Združenih narodov in lokalnega prevajalca. Zajeli so jih v vasi Azara v severovzhodnem goratem predelu republike, ki ga od osamosvojitvene vojne naprej nadzorujejo oborožene skupine.
V Abhaziji zajeli opazovalce ZN
13. 10. 1999 13.50
V vasi Ajara, ki leži 75 kilometrov od abhazijske prestolnice Suhumi, so danes neznanci zajeli sedem vojaških opazovalcev ZN v tej avtonomni gruzijski republiki, je sporočil predsednik abhazijske varnostne službe Astamur Tarba.
Ukrajina ne želi v zvezo NATO
12. 10. 1999 19.30
Ukrajina se ne namerava potegovati za članstvo v zvezi NATO, je med današnjim obiskom v Rusiji dejal ukrajinski predsednik Leonid Kučma. Dodal je, da je sodelovanje Ukrajine z zvezo NATO urejeno in na enaki ravni kot z Rusijo.
Vrnjena dobra polovica podržavljenega premoženja
11. 10. 1999 12.53
Po zadnjih podatkih urada za denacionalizacijo, zbranih do 30. junija letos, je bilo vrnjeno 55 odstotkov podržavljenih gozdov, 35 odstotkov kmetijskih zemljišč, 36 odstotkov stavbnih zemljišč, 51 odstotkov podjetij, 58 odstotkov stanovanj ter 63 odstotkov poslovnih prostorov. To pomeni, da je bila v skoraj osmih letih, od kar velja zakon o denacionalizaciji, vrnjena približno dobra polovica po vojni podržavljenega premoženja. Kdaj bo to premoženje vrnjeno v celoti oz. kdaj bo denacionalizacija povsem končana, je težko napovedati, saj je za počasnost denacionalizacijskih postopkov več objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov.
Lokalne volitve v Berlinu
10. 10. 1999 20.12
Po zadnjih podatkih so lokalne volitve, ki so potekale v Berlinu, prinesle poraz Schroederjevim Socialdemokratom, ki so zbrali 23% glasov, in zmago Krščanskim demokratom, ki so zbrali 40% glasov. Tretje mesto je zasedla komunistična Stranka demokratičnega socializma. Volilni rezultat SPD je najslabši po 2. svetovni vojni, ki pa je kljub temu boljši od napovedi, ki so stranki namenile tretje mesto in padec pod 20 odstotkov.
Reinhardt prevzel poveljstvo sil KFOR
08. 10. 1999 20.54
Nemški general Klaus Reinhardt je danes v Prištini prevzel poveljstvo nad mednarodnimi mirovnimi enotami na Kosovu, ki jih je od maja vodil britanski general Jackson. Predaje se je udeležil tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil Wesley Clark, ki je pohvalil Jacksonovo delo na Kosovu.
Maskhadov poziva k sveti vojni
07. 10. 1999 11.10
Čečenski predsednik Aslan Maskhadov je, potem ko so Rusi objavili, da nadzorujejo tretjino čečenskega ozemlja, uvedel vojaško zakonodajo in pozval k sveti vojni.
Prodori ruske vojske
06. 10. 1999 21.27
Ruska vojska je po lastnih navedbah zavzela nove položaje v Čečeniji. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo, je poročala, da so ruske enote s severovzhoda vdrle do štirih vasi blizu meje z Dagestanom.
Bo tudi Drnovšek pričal pred Jerovškovo komisijo?
05. 10. 1999 18.40
Preiskovalna komisija DZ o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, je na današnji sicer posvetovalni seji sprejela sklep, da se pred komisijo kot priča zasliši tudi predsednik vlade Janez Drnovšek; poleg tega pa bo komisija na podlagi zakona o parlamentarni preiskavi od pristojnega sodišča zahtevala odreditev zasega dokumentacije, ki se v zvezi z obravnavanim primerom nahaja na ljubljanskem okrožnem tožilstvu, je po seji dejal predsednik komisije Jožef Jerovšek (SDS). Komisija naj bi se vnovič sešla prihodnji teden.
Vprašljiva prihodnja koalicija v Avstriji
04. 10. 1999 11.02
Avstrija se lahko po nekaterih napovedih sooči s politično nestabilnostjo. Na volitvah je največ pridobila Haiderjeva Svobodnjaška stranka, ki je postala druga največja avstrijska stranka, največji poraženci pa so kljub temu, da so zbrali največ glasov, Socialdemokrati, ki so dosegli najslabši volilni rezultat po drugi svetovni vojni.
Argentina dala zatočišče vojnim zločincem
03. 10. 1999 10.11
Argentinska vlada naj bi priznala, da je po drugi svetovni vojni dala zatočišče 180 nacističnim vojnim zločincem, je zapisal izraelski časnik Haaretz daily. Omenjena ugotovitev izhaja iz poročila argentinskega vladnega odbora, v katerem je podrobno opisano povojno obdobje v tej južnoameriški državi. Med nacističnimi zločinci, ki so v Argentini našli svoj drugi dom, naj bi bil tudi razvpiti Josef Mengele, ki je opravljal medicinske poskuse v koncentracijskem taborišču Auschwitz na Poljskem. Časnik Haaretz še navaja, da naj bi zločinci v Argentino prišli s ponarejenimi begunskimi dokumenti Rdečega križa, nekdanji argentinski predsednik Juan Peron pa naj bi jim dovolil, da pridejo v državo, saj naj bi med njimi bilo veliko znanstvenikov in inženirjev, ki bi lahko državi pomagali.
Vedno bolj napete razmere v Čečeniji
28. 09. 1999 22.03
Predsednik Jelcin se je danes na štiri oči sestal z obrambnim ministrom Sergejevom. Na spopad se pripravljajo tudi oblasti v Čečeniji. Ljudje vse bolj množično bežijo, doslej je v sosednjo Ingušetijo pribežalo okoli 60.000 beguncev. Predsednik vlade Putin je dejal, da ima vlada samo en cilj - zavarovati ruske državljane pred teroriostičnimi napadi.
Režiser Srdjan Karanović bo predstavil svojo knjigo
27. 09. 1999 17.54
Filmski režiser in scenarist Srdjan Karanović bo jutri ob 19.30 v ljubljanski knjigarni Vale Novak predstavil knjigo o nastajanju svojega, mednarodnega priznanega filma Virdžina o nedavno končani vojni na območju nekdanje Jugoslavije.
Drnovšek spregovoril o svetovnem miru in varnosti
25. 09. 1999 08.32
Slovenski premier Janez Drnovšek je v svojem govoru pred 54. generalno skupščino OZN poudarjal predvsem težave, s katerimi se srečuje mednarodna skupnost pri zagotavljanju svetovnega miru in varnosti. Drnovšek je uvodoma čestital novemu predsedniku generalne skupščine Namibijcu Theo Ben Gurirabu, se zahvalil za vodenje bivšemu predsedniku Didierju Opertiju iz Urugvaja ter izrekel toplo dobrodošlico trem novim članicam OZN - Republiki Nauru, Republiki Kiribati in Kraljestvu Tonga.
Hrvaški in italijanski tisk o papeževem obisku v Sloveniji
20. 09. 1999 16.00
Osrednja hrvaška časnika, Vjesnik in Večernji list, v današnjih izdajah objavljata avtorska prispevka o včerajšnjem papeževem obisku v Mariboru, v katerih že v naslovu poudarjata papeževe besede, da mora združevanje Evrope temeljiti tudi na krščanskih vrednotah.
Neizbežen prihod mirovnih sil
19. 09. 1999 18.20
Poveljnik mirovnih sil ZN za Vzhodni Timor je prispel v uničeno prestolnico Dili, dan pred prihodom mirovnih sil. Avstralski general Peter Cosgrove se je dve uri pogovarjal z poveljnikom indonezijskih sil na Vzdodnem Timorju Kikijem Syahnakrijem, ki je obtožen vsiljevanja vojaškega zakona prebivalcem bivše portugalske kolonije.
Muslimani napovedali sveto vojno proti ZN
18. 09. 1999 11.32
Več kot sto tisoč indonezijskih muslimanov je proti mirovnim silam Združenih narodov, ki prihajajo v Indonezijo, napovedalo >>džihad<< - sveto vojno, so sporočili verski voditelji. V priprave je vključena tudi največja indonezijska stranka, Narodna stranka prebuditve (PKB). Pri tem poudarjajo, da je poziv k sveti vojni proti tuji intervenciji v Vzhodnem Timorju potrebno obravnavati kot >>spontani heroizem<<.
Srbska opozicija napovedala nov val protestov
10. 09. 1999 20.31
Vodja srbske opozicijske Demokratske stranke Zoran Djindjić je danes napovedal, da bo vlada jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića odstavljena na miren in demokratičen način. Djindjić je tudi zavrnil ugibanja o morebitni državljanski vojni.
Jerovškova komisija za Fišerjevo razrešitev
08. 09. 1999 16.54
Preiskovalna komisija državnega zbora (DZ) o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, je na posvetovalni seji za zaprtimi vrati vzela pod drobnogled uresničevanje sprejetih sklepov komisije. V zvezi s tem so člani omenjene komisije po dobrih treh urah ugotovili, da vlada in notranje ministrstvo, še zlasti pa vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Gorazd Fišer, ne sodelujejo s komisijo.
Mednarodni filmski festival v Limi
06. 09. 1999 15.06
Drugi mednarodni festival gledališča in glasbe v Limi je odprla francoska predstava Vrnitev v puščavo (Retour au desert) Bernarda Marie Koltesa. Sicer na festivalu sodeluje 14 skupin iz vsega sveta. Režiser predstave je Laurent Gutmann, medtem ko so igralci, ki so predstavo odigrali v španščini, Peruanci. ''Zelo rad delam v tujini in rad uprizarjam francoske predstave s tujimi igralci, saj imajo ti drugačno domišljijo kot naši'', je povedal Gutmann.
Drašković obtožuje opozicijo
04. 09. 1999 11.05
Vodja Srbskega gibanja obnove Vuk Drašković je srbsko opozicijo obtožil, da želi v Srbiji zanetiti državljansko vojno. Vendar pa njegova stranka tega ne bo dovolila, je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta za televizijo Palma plus povedal Drašković.