volitve predsednik
Na lokalnih volitvah zmaguje desnica
25. 06. 2001 00.00
V prvem krogu lokalnih volitev, ki so včeraj potekale na Siciliji, je bila najuspešnejša desnosredinska koalicija Silvia Berlusconija. Na prvih neposrednih volitvah predsednika pokrajine se je največ volilcev odločilo za kandidata Berlusconijeve desnosredinske koalicije Dom svoboščin, Salvatoreja Cuffara, ki je po začasnih neuradnih podatkih prejel 58,4 odstotka glasov. Zmaga Cuffara pomeni hud poraz za nekdanjega župana Palerma Leoluco Orlanda, kandidata leve sredine, ki je zbral 37,4 odstotka glasov.
Hatami blizu zmagi
09. 06. 2001 00.00
Dosedanji iranski predsednik Mohamed Hatami lahko na predsedniških volitvah v Iranu pričakuje visoko zmago. Po podatkih, ki jih je davi objavila iranska tiskovna agencija IRNA, naj bi Hatami po preštetih glasovih v najmanj šestih pokrajinah na severovzhodu in jugovzhodu države dobil med 75 in 95 odstotki glasov volilcev. Njegov glavni tekmec, konservativec Ahmad Tavakoli, naj bi po teh podatkih dobil 13 odstotkov glasov.
V Peruju zmagal Toledo
04. 06. 2001 00.00
Na včerajšnjih predsedniških volitvah v Peruju je zmagal 55-letni ekonomist Alejandro Toledo. Po preštetih 70 odstotkih glasov je Toledo dobil 51,58 odstotkov, njegov nasprotnik, socialdemokrat in nekdanji predsednik Alan Garcia pa 48,42 odstotka. Toledo bo nasledil kontroverznega Alberta Fujimorija, ki so ga odstavili novembra lani, pet mesecem za tem, ko je na volitev uspel dobiti še tretji predsedniški mandat. V prvem krogu volitev, 8. aprila, je Toledo zbral 36,51 odstotka, Garcia pa 25,78 odstotka. Toledo bo tako prvi perujski predsednik indijanskega porekla. Lani je Toledo izgubil predsedniške volitve proti Albertu Fujimoriju, ki je tedaj že tretjič zaporedoma postal predsednik. Po tem pa je zaradi obtožb o poneverbi volitev odstopil in celo pobegnil iz države. Po Toledovem mnenju je prav regularnost letošnjih volitev razlog za njegovo zmago. Njegov dvainpetdesetletni nasprotnik Alan Garcia je bil perujski predsednik med leti 1985 in 1990, ko je bila država v veliki ekonomski krizi. Tako kot Toledo je tudi Garcia v predvolilnem nastopanju obljubljal višje plače, nova delovna mesta in več demokracije. Tesni rezultat je bolj posledica apatičnosti volilcev, za katere so to že četrte volitve v zadnjih štirinajstih mesecih. Aprila je Toledo zmagal v prvem krogu volitev, vendar tedaj ni uspel doseči praga 50 odstotkov glasov. Po Fujimorijevem pobegu je v Peruju vrši dolžnosti začasnega predsednika Valentin Paniagua, starejši diplomat, ki po nekaterih javnomnenjskih raziskavah kotira višje kot katerikoli od dveh kandidatov.
Volitve na Cipru potekajo mirno
27. 05. 2001 00.00
Okoli 460.000 grških prebivalcev sredozemskega otoka Ciper na današnjih parlamentarnih volitvah izbira 56 poslancev v 80-sedežnem parlament. Kot je poročala ciprska tiskovna agencija CyNA, se za poslanska mesta poteguje osem strank. Po poročanju ciprske tiskovne agencija CNA volitve potekajo mirno in brez izgredov. Do 13. ure po lokalnem času je volilo približno 55 odstotkov volilnih upravičencev. Po pričakovanjih ciprskega notranjega ministra Kristodulosa Kristoduluja naj bi se do izteka volitev udeležilo 93 odstotkov od dobrih 467.000 volilnih upravičencev. Udeležba volitev je na Cipru sicer obvezna. Z zunanjepolitičnega vidika volitve nimajo večjega pomena, saj je ureditev Cipra predsedniška. Predsednika ljudstvo izbira na neposrednih volitvah, predsednik pa tudi sestavi vlado. Parlament pa ima zakonodajno vlogo. Mandat sedanjemu predsedniku Glafkosu Kleridesu se konča leta 2003.
Tožilci o človekovih pravicah
25. 05. 2001 00.00
Osrednja tema tokratnega občnega zbora Društva državnih tožilcev, ki se je začelo danes dopoldne, je Državni tožilec in varstvo človekovih pravic, o kateri bo med drugim predaval vodja generalnega tožilstva pri pritožbenem sodišču v Amsterdamu Egbert Myjer. Tožilci - za sodelovanje na srečanju se jih je prijavilo 130 - pa bodo v popoldanskih urah še izpeljali volitve vseh organov društva. Letošnjega srečanja tožilcev, ki ga po osmih letih od ustanovitve društva prvič gosti Ljubljana, so se med drugim udeležili tudi pravosodni minister Ivo Bizjak, predsednik državnega zbora Borut Pahor, generalni direktor policije Marko Pogorevc, generalna državna tožilka Zdenka Cerar in generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič.
Hvalica izstopil iz SDS
23. 05. 2001 00.00
Ivo Hvalica, nekdanji poslanec in do kongresa v Celju tudi podpredsednik Socialdemokratske stranke je nepreklicno izstopil iz stranke, kot glavni razlog za odhod pa navaja sobotni nastop Janeza Janše, ki je delegate kongresa pozval, naj Hvalice ne izvolijo v izvršilni odbor stranke. Hvalica meni, da so bila s tem poteptana osnovna demokratična načela in da se ne more enačiti s stranko, ki ni več demokratična. V stranki njegove odstopne izjave še niso prejeli.
V Mongoliji izvolili starega predsednika
21. 05. 2001 00.00
Prvi izidi predsedniških volitev v Mongoliji kažejo, da so dosedanjega mongolskega predsednika Natsagiina Bagabandija izvolili še za drugi predsedniški mandat. Po preštetih glasovnicah v sedmih od 21 volilnih enot je Bagabandi prejel večinsko podporo. Enainpetdesetletni predsednik, nekdanji član Komunistične stranke, je na položaj predsednika prišel 1997. To so sicer tretje volitve v Mongoliji po padcu komunizma leta 1990.
Janez Janša ostaja predsednik
20. 05. 2001 00.00
Janez Janša ostaja predsednik SDS tudi v prihodnje, saj je kot edini kandidat za predsedniško mesto od 380 delegatov 7. kongresa stranke prejel potrebno večino glasov podpore. Kongres je včeraj izvolil tudi 18 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. Novi člani izvršilnega odbora so tako postali: Miroslav Luci, Miha Brejc, Milan Zver, Jože Zagožen, Anton Jeglič, Branko Grims, Branko Kelemina, Andrej Bručan, Drago Šiftar, Bojana Kos, Davorin Kranjc, Ladka Furlan, Anže Logar, Miloš Dular, Robert Rožič, Stanislav Hren, Alenka Paulin in Branko Krznarič. Največ glasov podpore za članstvo v nadzornem odboru pa so prejeli: Dimitrij Kovačič, Tomaž Toplak, Ivanka Režonja Šimonka, Jožica Dolenšek in Božidar Brudar. Sicer pa se je za mesta v izvršilnem odboru potegovalo 34 kandidatov, na mesto v nadzornem odboru pa jih je upalo 12.
Prednost za laburiste
16. 05. 2001 00.00
Vladajoči laburisti Tonyja Blaira imajo po zadnjih javnomnenjskih raziskavah v Veliki Britaniji 15 odstotnih točk prednosti pred konservativci. Kot je pokazala raziskava, katere izide objavlja današnji The Guardian, bi za laburiste glasovalo 46 odstotkov vprašanih, za konservativce pa 31 odstotkov. Za liberalne demokrate bi glasovalo 15 odstotkov vprašanih.
Liberalci želijo ključne položaje
28. 04. 2001 00.00
Volitve, na katerih je koalicija za črnogorsko samostojnost Mila 195144ukanovića dosegla tesno zmago, so doslej najbolj jasno pokazale razdeljenost Črnogorcev na skoraj dve enaki polovici - zagovornike samostojnosti in privržence skupne države s Srbijo. Kljub slabemu volilnemu rezultatu pa predsednik 195144ukanović vztraja pri razpisu referenduma o samostojnosti. Predvidoma naj bi ga izpeljali v začetku julija. Sama izvedba glede na volilni izid sicer ni vprašljiva, vendar tudi morebitna zmaga na referendumu še ni dovolj za osamosvojitev. 195144ukanovićev neposredni politični nasprotnik Predrag Bulatović trdi, da je po ustavi Črne gore to le predhodni referendum in ne prinese končne odločitve.
Ponovljene volitve v Nikšiću
28. 04. 2001 00.00
Na današnjih ponovljenih volitvah na dveh voliščih v črnogorskih mestih Nikšić in Njegovudja je več kot polovica od skupno 430 volivcev glasovala za zvezo Skupaj za Jugoslavijo, medtem ko je koalicija Zmaga Črne gore prejela manj kot tretjino glasov. Pritožbo o nepravilnostih med volitvami, ki so v tej jugoslovanski republiki potekale minulo nedeljo, pa so danes vložili tudi na enem od volilnih mest v Podgorici. Če bodo tudi tam ponovili volitve, bo republiška volilna komisija uradne izide volitev objavila 7. maja, torej 15 dni po izvedbi volitev.
Znani kandidati za predsednika MOK
17. 04. 2001 00.00
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonom Samaranch je po izteku roka za oddajo kandidature za naslednjega predsednika MOK v Lausanni uradno objavil imena peterice, ki se poteguje za njegovo nasledstvo. Volitve bodo 16. julija na 112. volilnem zasedanju MOK v Moskvi, kandidati pa so: Američanka Anita Defrantz, Južnokorejec Un Yong Kim, Kanadčan Richard Pound, Belgijec Jacques Rogge in Madžar Pal Schmitt.
Polovica Črnogorcev za odcepitev
13. 04. 2001 00.00
Več kot polovica črnogorskih volivcev se zavzema za odcepitev Črne gore od ZRJ. Kot so pokazali rezultati javnomnenjske raziskave, ki so jo danes objavili v Podgorici, se za neodvisnost Črne gore zavzema 58 odstotkov od 1281 vprašanih, medtem ko jih je 31 odstotkov proti ločitvi Črne gore od ZRJ. Ali bodo v Črni gori priredili referendum o odcepitvi od ZRJ, naj bi odločili po parlamentarnih volitvah 22. aprila.
V Peruju vodi Toledo
09. 04. 2001 00.00
Neuradni rezultati po nedeljskih predsedniških volitvah v Peruju kažejo na vodstvo Alejandra Toleda, vendar se mu najverjetneje obeta še drugi krog volitev. Toledo je dobil približno tretjino glasov, njegova glavna nasprotnika pa sta Alan Garcia - diskreditirani nekdanji predsednik, ki se je vrnil iz izgnanstva - ter Lourdes Flores, nekdanjo konservativno članico kongresa. Po prvih rezultatih je imel Garcia 25,7 odstotka glasov, Floresova pa 24,01 odstotka. Eden teh dveh bo torej najverjetnejši nasprotnik Toleda v drugem krogu volitev, ki naj bi bil v roku meseca dni od objave uradnih rezultatov nedeljskih volitev.
Kdo bo nasledil Fujimorija?
08. 04. 2001 00.00
V Peruju so se danes začele predčasne predsedniške in parlamentarne volitve, na katerih bo 15 milijonov volilcev izbiralo naslednika nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija in 120 članov parlamenta. Za mesto perujskega predsednika se poteguje osem kandidatov. Gre že za druge predsedniške volitve v Peruju v zadnjem letu, saj je nekdanji predsednik Fujimori, ki je bil izvoljen na volitvah 20. novembra lani, pobegnil na Japonsko.
Črna gora kmalu z lastno vojsko
08. 04. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na predvolilnem zborovanju svoje koalicije Zmaga Črne gore v Nikšiću pojasnil, da želi imeti Črna gora lastno vojsko in obrambno ministrstvo, da bi njeni državljani lahko služili vojsko v svoji domovini, in ne zato, da bi s kom začela vojno. ''Mladina nikoli več ne bo sodelovala v tujih vojnah in tujih vojskah'', je dejal 195144ukanović. Vojaški rok naj bi trajal šest mesecev, vojaki pa bi ga služili v rojstnem kraju. Gre še za zadnje osamosvojitveno dejanje črnogorskih oblasti pred za najverjetneje jeseni napovedanim referendumom o neodvisnosti.
Pahor o odnosih s Hrvaško
06. 04. 2001 00.00
Prvi mož Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in predsednik DZ Borut Pahor je kot sinočnji gost na poslanskem večeru velenjskega podžupana in člana združene liste Bojana Kontiča poudaril, da je letošnje leto ugodno za ureditev odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško. Obe državi, tako Pahor, trdita, da se zavzemata za rešitev vseh težav, vendar je dejstvo, da Slovenija za Hrvaško ni zunanjepolitična prioriteta številka ena. Za nas pa je ureditev odnosov s Hrvaško na prvem mestu, saj si želimo vstopiti v Evropsko unijo že v prvem krogu.
Predsedniške volitve v Moldaviji
04. 04. 2001 00.00
V Moldaviji parlament voli novega predsednika države, za katerega se potegujejo trije kandidati: predsednik vladajoče Komunistične stranke Vladimir Voronin, član iste stranke Valerijan Cristea ter vodja desnosredinskega zavezništva in sedanji premier Dumitru Braghis. Za zmago je potrebna najmanj dvotretjinska podpora poslancev 101-članskega parlamenta.
Pahor na srečanju SEP
30. 03. 2001 00.00
Predsednik državnega zbora Borut Pahor se je ob robu srečanja predsednikov parlamentov držav Srednjeevropske pobude v Budimpešti srečal z več udeleženci. Najprej se je sestal s hrvaškim kolegom Zlatkom Tomčićem, nato pa tudi s predsednikom jugoslovanskega zbora državljanov Dragoljubom Mičunovićem. Pahor je dejal, da je jugoslovanski kolega na njunem prvem srečanju sprejel uradno povabilo za obisk v Sloveniji, do katerega bi lahko prišlo še pred poletjem. Sicer pa naj bi še pred tem na obisk v Beograd odpotovala delegacija odbora DZ za zunanjo politiko.
SLS+SKD za sprejetje Vatikanskega sporazuma
29. 03. 2001 00.00
Vatikanski sporazum, kot je bil pripravljen in dogovorjen, je dobra podlaga za obravnavo in sprejetje. Vsakršne bistvene spremembe bi pomenile odmik od koalicijske pogodbe oz. bi vsebinsko onemogočale njegovo sprejetje v kratkem času, ker bi v tem primeru bilo potrebno vse pogovore in pogajanja začeti znova, za kar ni nobene potrebe, je med sejo izvršilnega odbora (IO) SLS+SKD Slovenske ljudske stranke strnil stališče predsednik te stranke Franci But. Člani odbora so prav tako govorili o kratkoročnih dejavnostih ter novi regijski organiziranosti stranke. Imenovali pa so tudi strankin strateški svet, posvetovalno telo predsednika stranke. V njem bosta med drugim sodelovala nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar ter nekdanji predsednik SLS+SKD Franc Zagožen.
OVSA na volitvah v Črni gori
28. 03. 2001 00.00
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) bo na parlamentarne volitve, ki bodo 22. aprila v Črni gori, poslala 16 opazovalcev. Predstavniki OVSE so sporočili, da bo imela misija opazovalcev OVSE sedež v Podgorici. Sicer bo izvedbo volitev v tej jugoslovanski republiki skupno spremljalo okoli 150 mednarodnih opazovalcev.
Lokalne volitve v Franciji
12. 03. 2001 00.00
V Franciji so se včeraj zvečer zaprla volišča na prvem krogu lokalnih volitev, ki veljajo za pomemben preizkus pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami, ki so napovedane za prihodnje leto. Po prvih ocenah javnomnenjskih institutov se je volitev udeležilo približno 70 odstotkov volilnih upravičencev. Drugi krog volitev bodo pripravili prihodnjo nedeljo.
Prvi redni kongres SLS+SKD
03. 03. 2001 00.00
Po zapletih z delegatskimi akreditacijami se je z izvolitvijo delovnega predsedstva, ki ga vodi nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj, danes v murskosoboškem kinu Park vendarle začelo zasedanje prvega rednega kongresa SLS+SKD Slovenske ljudske stranke (SLS+SKD), na katerem se je zbralo več kot 300 delegatov. Kot določa predlog dnevnega reda, naj bi kongres odločal o spremembah statuta stranke in programskih dokumentih, po predstavitvi kandidatnih list in kandidatov pa naj bi delegati prešli na volitve novih organov SLS+SKD, vključno s predsednikom in podpredsedniki stranke. Pred tem naj bi kongres obravnaval in nato sprejemal poročila, ki jih bosta poleg sedanjega predsednika SLS+SKD Franca Zagožna predstavila še predsednik glavnega odbora stranke in vodja njene poslanske skupine Janez Podobnik ter predsednik strankinega sveta Jože Zupančič.
V Črni gori bo referendum
20. 02. 2001 00.00
Predsednik Črne gore Milo 195144ukanović je danes razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo v tej republiki 22. aprila. Črnogorska skupščina je prejšnji teden skrajšala svoj mandat, sinoči pa je sprejela nov zakon o referendumu in spremembe zakona o volitvah poslancev in občinskih svetnikov. Za novi zakon o referendumu je glasovalo 41 od skupno 78 poslancev črnogorske skupščine. Poslanci največje opozicijske Socialistične ljudske stranke (SNP) in donedavne 195144ukanovićeve koalicijske partnerke Ljudske stranke (NS) so zapustili skupščinsko dvorano pred glasovanjem, kar so storili tudi, ko je bilo na vrsti glasovanje za spremembe zakona o volitvah poslancev in občinskih svetnikov. SNP in NS sta na ta način protestirali, ker skupščinska delovna skupina, ki je pripravljala besedilo omenjenih zakonov, ni upoštevala njihovih predlogov.
Razpustitev črnogorske skupščine
16. 02. 2001 00.00
Poslanci črnogorske skupščine so včeraj sprejeli odločitev o razpustitvi skupščine, da bi v skladu z dogovorom strankarskih voditeljev predsednik republike Milo 195144ukanović lahko razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma 22. aprila. V skladu z dogovorom strank bo moral zmagovalec volitev v čimkrajšem roku razpisati referendum o neodvisnosti Črne gore.
Nove demonstracije v podporo Norcu
13. 02. 2001 00.00
Zaradi napovedi o aretaciji upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca so tudi za ta teden napovedani protesti v nekaterih hrvaških mestih. Združenja hrvaških veteranov in vojnih invalidov bodo danes organizirala proteste v Vinkovcih, jutri v Puli in v četrtek v Zagrebu, in sicer v središču mesta na Markovem trgu, kjer sta sedeža hrvaškega sabora in vlade.
Pahor v Velenju o koaliciji
10. 02. 2001 00.00
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor je na Forumu svetnikov stranke v Velenju spregovoril o stališčih stranke do aktualnih dogajanj v Sloveniji. Poudaril je, da bo ZSLD letos posebno pozornost namenila konceptu regionalnega razvoja Slovenije. Prvi mož ZLSD je delo koalicije ocenil kot dobro. Vse, pravi Pahor, ni idealno, vendar smo nekatere stvari naredili boljše, kot smo pričakovali. "Čeprav od ustanovitve nove slovenske vlade še ni minilo sto dni, sta za nami dve pomembni odločitvi. Oblikovali smo predlog letošnjega proračuna, ki bo slovenski vladi omogočil, da vodi aktivno razvojno politiko, ter predlog novega poslovnika, ki bo parlamentu odprl možnost še bolj kakovostnega in demokratičnega dela," je menil.
Aristide novi haitski predsednik
07. 02. 2001 00.00
Kot haitski predsednik je danes že drugič prisegel Jean-Bertrand Aristide. Nekdanji duhovnik, ki je otoški državici predsedoval že med letoma 1991 in 1996 in kasneje ni smel kandidirati na volitvah, je novembra lani na spornih predsedniških volitvah zmagal s skoraj 92 odstotki glasov. Opozicija, ki je bojkotirala volitve in zahtevala njihovo razveljavitev, Aristida ne priznava in je včeraj imenovala svojega predsednika države.
Evropa in ZDA si ne želita neodvisne Črne gore
07. 02. 2001 00.00
Noben evropski ali ameriški politik si ne želi, da bi Črna gora zapustila jugoslovansko federacijo in postala neodvisna država, je danes v Parizu zatrdil francoski zunanji minister Hubert Vedrine. "Kakor mi je znano, evropski in ameriški politiki ne podpirajo morebitne odcepitve Črne gore, menim pa, da ji tudi njene sosede niso naklonjene," je še dejal Vedrine.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.