volitve predsednik

<TABLE align="right" border="0" cellPadding="3" cellSpacing="3"><TBODY><TR><TD width="136"><FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif" size="2"><DIV class="slike"> <img src=/image_server/svet/1000411_S.jpg ><br><DIV class="naslovSlike"><SMALL>Moreb

14. 08. 2000 00.00

Jutri se bo v Los Angelesu začela nacionalna konvencija demokratske stranke, na kateri bodo potrdili predsedniško kandidaturo Ala Gora za novembrske volitve v Združenih državah. Konvencije se bo udeležilo več kot 4000 delegatov iz vseh zveznih držav, dogajanje pa bo spremljalo tudi 20 tisoč domačih in tujih gostov. V centru Staples, kjer se bodo jutri zbrali demokratski delegati, potekajo še zadnje priprave na jutrišnje zborovanje. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je republikanski kandidat Bush med ljudmi bolj priljubljen. Ali bo ameriška javnost v prihodnosti bolj naklonjena kandidatu Goru je odvisno prav od demokratske konvencije.

Demokrati na volitve z Zelenimi

11. 08. 2000 00.00

Pri Demokratski stranki Slovenije (DS) se je ideja o ustanovitvi t.i. tretjega bloka udejanila po najboljši možni poti, meni predsednik stranke Mirko Macher, saj bodo na jesenskih državnozborskih volitvah verjetno nastopili na skupni kandidatni listi z Zelenimi Slovenije, poleg tega pa bodo sodelovali tudi z drugimi političnimi opcijami in civilnimi družbami, ki nimajo svojih list in v koaliciji DS in zelenih vidijo možnost uveljavitve svojih interesov. Kot je Macher povedal na novinarski konferenci, v stranki že pripravljajo kandidatne liste za volitve in promocijo programa stranke ter kandidatov, na predvolilni konferenci stranke v Mariboru, ki bo 9. septembra, pa bodo tudi potrdili strankine kandidate za nastop na volitvah.

Tudi Walesa opran suma

11. 08. 2000 00.00

Posebno sodišče je danes presodilo, da nekdanji voditelj poljskega sindikata Solidarnost Lech Walesa ni sodeloval z nekdanjo komunistično tajno policijo SB. Sodišče je presodilo, da je izjava Walese, v kateri je zanikal sodelovanje z omenjeno policijo, resnična.

Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško

10. 08. 2000 00.00

Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.

Tuji tisk o političnih razmerah v ZRJ

07. 08. 2000 12.06

Tuji časniki ocenjujejo politične razmere v ZR Jugoslaviji pred bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Švicarski Basler Zeitung meni, da režim v Beogradu ne razpihuje po naključju strahu ravno pred volitvami, norveški Aftenposten pa ugotavlja, da je Milošević ponovno uspešen s strategijo delitve in vladanja. Tudi nizozemski de Volkskrant se strinja, da se namerava jugoslovanski predsednik z vsemi sredstvi obdržati na oblasti.

Črna gora bo bojkotirala volitve

03. 08. 2000 10.12

Včeraj so se v Podgorici črnogorski predsednik Đukanović in voditelji več strank srbske opozicije pogovarjali o možnostih za skupen nastop na jugoslovanskih predsedniških in parlamentarnih volitvah 24. septembra. Dogovora niso dosegli, medtem pa v Srbiji že poteka močna predvolilna kampanja vladajočih strank.

Začeli pogovore o sodelovanju na volitvah

02. 08. 2000 17.53

Predstavniki srbskih opozicijskih strank in črnogorske vlade so danes v Podgorici za zaprtimi vrati začeli pogovore, na katerih bodo skušali doseči dogovor o (ne)sodelovanju na predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ 24. septembra, je sporočil dopisnik francoske agencije AFP.

Počitnice v znamenju volitev

01. 08. 2000 19.33

Danes so se uradno začele parlamentarne počitnice, ki pa glede na usklajevanje zakonodaje s pravnim redom Evropske unije in bližajoče se volitve, ne bodo trajale prav dolgo. Volilna opravila začnejo teči 16. avgusta, 15. septembra pa se tudi uradno prične predvolilna kampanja, na katero se zelo različno pripravljajo slovenske stranke.

V Venezueli zmagal Chavez

31. 07. 2000 17.17

Na predsedniških volitvah v Venezueli je z veliko prednostjo zmagal dosedanji predsednik države in vlade Hugo Chavez. Chavez je po preštetih 77 odstotkih volilnih glasov na nedeljskih volitvah dobil 59,5 odstotka glasov. Chavez, ki je na oblasti od leta 1999, si je tako zagotovil šestletni mandat, je sporočila osrednja volilna komisija.

Hudi spopadi v Limi

29. 07. 2000 12.36

Ob včerajšnji prisegi perujskega predsednika Alberta Fujimorija so v Limi izbruhnili hudi spopadi. V požaru na sedežu narodne banke Banco de la Nacion, ki so ga podtaknili demonstranti, nasprotniki Fujimorija, je življenje izgubilo šest oseb, več kot 80 protestnikov in policistov pa jih je bilo ranjenih.

EU obsoja Miloševićev manever

28. 07. 2000 19.34

Vodstvo Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes sporočilo, da bo Slobodan Milošević kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo potekale 24. septembra, potem ko je danes dobil podporo svoje SPS.

Datumu volitev je znan

28. 07. 2000 17.21

Po sredinem ločenem posvetovanju predsednika republike Milana Kučana s predsednikoma državnega zbora in vlade, Janezom Podobnikom in Andrejem Bajukom, ter prvaki parlamentarnih strank o dnevu razpisa in o dnevu glasovanja na letošnjih državnozborskih volitvah, je predsednik Kučan včeraj predstavil svojo odločitev o razpisu jesenskih volitev.

Drnovšek o odprtih vprašanjih

28. 07. 2000 15.36

Predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in nekdanji premier Janez Drnovšek je v pogovoru za hrvaški tednik Fokus izrazil pričakovanje, da bosta Slovenija in Hrvaška vsa sporna vprašanja rešili leta 2001. ''To bo idealno leto, ker bodo na Hrvaškem politične razmere bolj jasne, v Sloveniji pa bomo imeli stabilno vlado, ki bo imela interes za rešitev problemov,'' je pojasnil Drnovšek. Na vprašanje novinarjev, ali se strinja z nedavno izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, da državi nimata problemov pri reševanju vprašanj meje, je Drnovšek dejal, da so ti problemi majhni, če se bosta strani dejansko odločili za njihovo rešitev, da pa se že dolgo vlečejo. Ob tem je menil, da glede kopenske meje ni večjih problemov, da pa bi morali najti rešitev za Piranski zaliv.

Konstruktivna nezaupnica nesmiselna

28. 07. 2000 09.05

Sprožitev konstruktivne nezaupnice proti premieru ali zunanjemu ministru bi bila po razpisu volitev brez pomena, je ob izstopu ministra Lojzeta Peterleta in premiera Andreja Bajuka iz SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in ob spremenjenih razmerah v vladi, po seji sveta SLS+SKD Slovenske ljudske stranke dejal predsednik Franc Zagožen. Vlado bi lahko morda zamenjali na dan volitev, je še pristavil, volitve pa so pravzaprav temu namenjene. Tako po Zagožnovih besedah njegova stranka išče drugo rešitev, tj. dogovor s predsednikom vlade in s koalicijsko partnerico, s katerim bi zagotovili normalno delovanje vlade. Za to pa je po Zagožnovem mnenju potreben tripartitni dogovor med SLS+SKD, SDS in premierom. Zagožen je menil, da mora vsaka koalicija delovati po načelu soglasja in dodal, da v stranki upajo, da bo takšen sporazum sprejet. V tem primeru bi še tudi lahko prevzeli odgovornost vlade.

Luis Figo iz Barcelone v Madrid?

22. 07. 2000 16.31

Novi predsednik madridskega Reala Florentino Perez je prepričan, da bo v začetku prihodnjega tedna lahko tudi uradno sporočil novico o selitvi portugalskega zvezdnika in reprezentančnega napadalca Luisa Figa iz Barcelone v Madrid.

Delovni posvet SLS+SKD

22. 07. 2000 09.58

Ključna misel z delovnega posveta, na katerem so se zbrali predsedniki občinskih odborov, ministri, poslanci, državni svetniki in člani izvršilnega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, je, da bo stranka imela preveč kandidatov za jesenske državnozborske volitve in se bo zaradi tega težko odločila, kdo bo kandidiral v posameznih volilnih okrajih, je med posvetom v izjavi za javnost povedal predsednik DZ Janez Podobnik in dodal, da bodo morali najprej določiti postopke za izbiro kandidatov in s tem omogočiti izbiro res najboljših. Predsednik stranke Franc Zagožen pa je zatrdil, da je poslanska skupina trdna v svoji odločitvi in bo spremembo ustave podprla tudi med glasovanjem v DZ, podporo tega sklepa pa pričakuje tudi v sami stranki. Na posvetu sta manjkala predsednik vlade Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle, ki sta se opravičila zaradi drugih obveznosti. Zagožen je še povedal, da se sobotnega sestanka pri predsedniku vlade člani njihove stranke ne bodo udeležili, ker se je tako odločila poslanska skupina. Gre za to, da imajo poslanci veliko obveznosti, vabilo na sestanek pa so prejeli šele v petek zjutraj, zato so Bajuku predlagali prestavitev sestanka na ponedeljek, je povedal predsednik SLS+SKD in dodal, da bo, kot kaže, sestanek potekal brez poslancev in večine ministrov iz njihove stranke. Po njegovih besedah večji del stranke podpira spremembo ustave, vendar pa to ne bi smelo pomeniti razpada koalicije Slovenija, saj ta ne bi smela živeti samo na podlagi odločitve, da se uveljavi nekaj, česar ni mogoče uveljaviti. Dejstvo je, da koalicijska pogodba, ki je bila zasnovana za dvokrožni večinski volilni sistem, ni več izvedljiva in da se je treba drugače dogovoriti o sodelovanju v vladi, je še povedal Zagožen in ob tem izrazil prepričanje, da bo vlada do volitev normalno delovala.

Za predsednika ZRJ dovolj večina

20. 07. 2000 21.39

Novi predsednik ZRJ bo izvoljen neposredno, za zmago bo zadostovala navadna večina, volilna udeležba pa ne bo več igrala nobene vloge, je danes poročala srbska tiskovna agencija Beta. Jugoslovanski parlament bo prihodnji ponedeljek na predlog zvezne vlade obravnaval volilno zakonodajo s spremenjenim načinom izvolitve predsednika ZRJ in poslancev obeh domov zvezne skupščine ter novimi volilnimi okraji. Spremembe volilne zakonodaje so potrebne, ker je zvezna skupščina, v kateri prevladujejo privrženci jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, 6. julija sprejela ustavne spremembe, ki omogočajo neposredno izvolitev predsednika ZRJ in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.

Srečanje Črnogorcev in srbske opozicije

15. 07. 2000 10.09

Vladajoče črnogorske stranke, naklonjene reformam, in srbska opozicija so se na srečanju na Svetem Štefanu izrekle za skupno demokratično državo. Za dosego tega cilja pa bodo nujne miroljubne in demokratične spremembe ustave ZRJ, ki bodo odražale interes obeh republik, so poudarili udeleženci srečanja v sporočilu za javnost.

Zagožen in Janša o odločitvi v DZ

14. 07. 2000 08.50

Predsednika vladnih strank Franc Zagožen (SLS+SKD Slovenske ljudske stranke) in Janez Janša (SDS) sta sinoči v Odmevih na TV Slovenija odgovorila na vprašanje, ali današnja podpora združene stranke predlogu za začetek postopka za spremembo ustave pomeni razpad Koalicije Slovenija ali ne. Medtem ko je Zagožen cenil, da je bila včeraj sprejeta zgolj odločitev za začetek včeraj po njegovem prepričanju nastala neka nova koalicija.

Najtežje je vprašanje o volitvah

10. 07. 2000 14.07

Za podpredsednika SDS Milana Zvera je vprašanje o tem, kakšen bo razplet parlamentarne razprave o volilni zakonodaji, ki se začenja v tem tednu, najtežje v tem trenutku. Nihče pravzaprav natančno ne ve, kakšna bo usoda reforme volilnega sistema, in sicer zaradi ''dokaj zamegljene situacije''.

Črnogorski moratorij na srbske sklepe

07. 07. 2000 17.58

Črnogorski parlament bo na današnjem zasedanju razglasil moratorij za vse sklepe zvezne skupščine, zvezne vlade in organov zvezne države, pišejo podgoriške Vijesti. Moratorij bo veljal tudi za ustavne spremembe, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament ZRJ in ki predvidevajo neposredne volitve jugoslovanskega predsednika in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.

Kdaj bomo volili?

06. 07. 2000 19.36

Če sklepamo po dogajanju na današnji komisiji za volilni sistem in ustavne spremembe, bo predsednik države Milan Kučan jesenske volitve lahko razpisal povsem po lastni presoji. Člani komisije so namreč sprejeli nekakšen osnutek odgovora na Kučanovo pisno vprašanje, kdaj naj razpiše volitve. Datuma mu ne morejo predlagati, pričakujejo pa, da bo pri odločitvi upošteval dejstvo, da še potekajo razprave o tej temi.

DeSUS o volilnem sistemu

06. 07. 2000 14.17

V Demokratični stranki upokojencev Slovenije (DeSUS) ocenjujejo, da ne bi bilo nič narobe, če bi se spremenjeni volilni sistem koristil na volitvah v državni zbor čez štiri leta, saj je pred letošnjimi ostalo zelo malo časa za njegovo spremembo.

Brez konkretnih datumov za razpis volitev

06. 07. 2000 14.00

Komisija DZ za volilni sistem in ustavne spremembe je na današnji izredni seji pripravila mnenje, ki naj bi ga državni zbor posredoval predsedniku države Milanu Kučanu glede najprimernejšega dneva za razpis jesenskih rednih parlamentarnih volitev. Državni zbor ne predlaga konkretnih datumov za razpis in izvedbo volitev v letu 2000, pričakuje pa, da bo predsednik republike pri svoji odločitvi o razpisu volitev v DZ upošteval vse relevantne politične okoliščine ter dejstvo, da v DZ še vedno potekajo tako postopki kot tudi širše razprave v zvezi s spremembami volilnega sistema, ki naj bi veljale za letošnje parlamentarne volite, piše v predlogu mnenja, ki ga je z glasom večine sprejela komisija, DZ pa naj bi o njem odločal na izredni seji prihodnji teden.

Še brez ustavnih sprememb

05. 07. 2000 23.13

Dober teden pred prvim možnim rokom za razpis jesenskih volitev - ta rok je 16. julija - je danes v vodo padla še ena priložnost za hitro rešitev zagat z volilnim sistemom. V iskanje možnih rešitev za uzakonitev novega volilnega sistema še pred letošnjimi rednimi parlamentarnimi volitvami se je s predlogom za spremembo 90. člena ustave in predlogom zakona o izvedbi referenduma o volilnem sistemu vključil tudi minister brez listnice za zakonodajo Tone Jerovšek oziroma vladna služba za zakonodajo. Komisija za volilni sistem je namreč zavrnila predlog skupine poslancev, da bi proporcionalni volilni sistem vključili v ustavo. Najbolj verjeten izhod iz sedanjega položaja je tako zakonodajni referendum, na katerem bi volilci izbirali med večinskim na eni in popravljenim proporcionalnim sistemom na drugi strani.

Avstrijski predsednik na Kosovu

05. 07. 2000 18.10

Avstrijski predsednik Thomas Klestil je danes med obiskom v Prištini zahteval konec nasilja na Kosovu in sodelovanje z misijo Združenih narodov na Kosovu (UNMIK). To je glavni pogoj za priprave na napovedane lokalne volitve, ki naj bi bile jeseni, njihova izvedba pa je prednostna naloga, je poudaril Klestil in dodal, da se mora varnostni položaj ''bistveno izboljšati, še posebno za srbski del prebivalstva''.

Kučan pričakuje mnenje DZ o času volitev

04. 07. 2000 18.03

Predsednik republike Milan Kučan je danes v pismu povabil državni zbor, naj izkoristi možnost, ki mu jo daje 291. člen poslovnika DZ, da predsedniku republike posreduje mnenje o najprimernejšem dnevu za razpis in dnevu za izvedbo rednih parlamentarnih volitev. Glede na ustavno in zakonsko določene roke predsednik Kučan pričakuje, da bo odgovor DZ prejel do 13. julija letos. Kot je znano, morajo biti volitve razpisane v obdobju med 16. julijem in 13. septembrom in izvedene med 1. oktobrom in 12. novembrom letos, so sporočili iz urada predsednika republike.

Janez Podobnik predsednik volilnega štaba

04. 07. 2000 12.40

Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je na sinočnji seji za predsednika volilnega štaba te stranke imenoval Janeza Podobnika, za vršilca dolžnosti glavnega tajnika pa Jožeta Zupančiča.

ZDA pozdravile izid volitev v Mehiki

04. 07. 2000 11.44

V ZDA so zelo skrbno spremljali nedeljske volitve v sosednji Mehiki na katerih je prvič po 71 letih zmagal predsedniški kandidat, ki ni član Institucionalne revolucionarne stranke (PRI). Zmagov kandidata opozicijske Stranke nacionalne akcije (PAN) Vincenteja Foxa je med prvimi pozdravil predsednik ZDA Bill Clinton, ki mu je telefoniral in mu čestital k zgodovinski zmagi.

Predsedniške volitve v Mehiki

02. 07. 2000 20.15

V Mehiki so se danes začele predsedniške volitve, ki bodo morda pomenile spremembo na oblasti in konec najdaljšega obdobja enostrankarske vladavine na svetu. Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da ima vladajoča Institucionalna revolucionarna stranka (PRI) le še za las prednosti pred opozicijo.