volivcev
40.000 podpisov do 18. decembra
27. 11. 2000 00.00
Podpredsednik DZ Anton Delak je v odsotnosti predsednika DZ Boruta Pahorja po nedavni vložitvi pobude za razpis t.i. potrditvenega referenduma o že sprejeti noveli zakona o vladi določil, da bo rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov začel teči 28. novembra, in se iztekel 18. decembra.
Referendum v Švici
26. 11. 2000 00.00
Švicarji so se danes na referendumu z veliko večino odločili proti drastičnemu zmanjšanju sredstev za vojsko, prav tako pa niso podprli predloga o znižanju starosti za upokojitev na 62 let za ženske in moške. 62,4 odstotka volivcev je glasovalo proti predlogu socialdemokratov, po katerem naj bi sredstev za vojsko zmanjšali s petih milijard na 3,2 milijarde švicarskih frankov v naslednjih desetih letih.
Pobuda za razpis zakonodajnega referenduma
24. 11. 2000 00.00
Skupina 258 volivcev s prvopodpisanim Boštjanom Cizljem iz Ljubljane je v Državni zbor vložila pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vladi, ki jo je DZ sprejel minuli petek. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: "Ali ste za to, da se potrdi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi RS?" Predsednik DZ Borut Pahor je že napovedal, da bo ravnal v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi. Sekretariatu DZ za pravne zadeve je v vsebinsko presojo že poslal dobljene dokumente
Četrtne skupnosti z januarjem 2002
21. 11. 2000 00.00
Ljubljanski mestni svet se je seznanil s poročilom o izidu svetovalnega referenduma, ki je potekal 15. oktobra in na katerem so še pred ustanovitvijo četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini ugotavljali interes meščanov v zvezi z imeni, območji in pravnim statusom četrtnih skupnosti. Po pojasnilih vodje mestnega oddelka za lokalno samoupravo Vojka Gruenfelda bodo predvidoma vsi potrebni akti za delovanje načrtovanih 17 četrtnih skupnosti na območju mestne občine nared do konca naslednjega leta, s 1. januarjem 2002 pa bi četrtne skupnosti lahko že začele delovati.
Poraz socialdemokratov na čeških volitvah
13. 11. 2000 00.00
Vladajoča češka Socialdemokratska stranka premiera Miloša Zemana je na nedeljskih prvih volitvah v skupščine novoustanovljenih regij, ki predstavljajo preizkus za splošne volitve leta 2002, doživela hud poraz. Češki volilni upravičenci so izbirali člane regionalnih svetov v 13 regijah, ki bodo začeli delovati 1. januarja prihodnje leto.
ZDA še brez novega predsednika
09. 11. 2000 00.00
Zmagovalec ameriških predsedniških volitev bo znan, ko bodo v zvezni državi Florida vnovič prešteli glasove volivcev. Osrednja volilna komisija Floride je namreč včeraj odredila vnovično štetje skoraj šest milijonov oddanih glasov volivcev.
Danes predsedniške volitve v ZDA
06. 11. 2000 00.00
Kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja ima Bush, kljub novici o vožnji v pijanem stanju pred 24 leti, še vedno minimalno prednost. Volitev se po javnomnenjskih raziskavah namerava udeležiti le slaba polovica volilnih upravičencev. Vendar so Republikanci letos izredno razpoloženi vsaj posredno premagati osovraženega Billa Clintona in pričakovati je, da se bodo v želji po osvojitvi Bele hiše vsuli na volišča. Demokratov je sicer več, vendar jih njihov zastavonoša ni tako navdušil, kar dokazuje tudi soliden odstotek javnomnenjske podpore za kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja. Strankarska disciplina pri demokratih prav tako ni kaj prida, saj so Goru njegovi privrženci naredili več škode kor koristi, ko so tri dni pred volitvami spravili v javnost novico o Bushevi aretaciji leta 1976 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Javnost je tako kot med afero Monica Lewinsky hitro spoznala, da gre za kalno vodo in sodeč po anketah ni nasedla predvsem TV medijem, ki so novico pograbili in začeli glodati kot sestradan pes. Ankete kažejo, da objava vesti ne bo vplivala na spremembo mnenja o Bushu kot kandidatu, oziroma če bo, bo vsaj toliko vplivala tudi na slabše mnenje o demokratih, ki so novico šele sedaj spravili v javnost.
Osem tisoč volilcev je za DS premalo
03. 11. 2000 00.00
Ker je Demokratski stranki Slovenije (DS) uspelo zbrati le 8000 glasov volivcev, kar je manj od enega odstotka glasov, ki jih za financiranje zunajparlamentarnih strank iz proračuna določa zakon o političnih strankah, bodo 9. decembra letos organizirali izredni kongres, na katerem bodo preučili tako programska, kot tudi kadrovska izhodišča stranke, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi prenovi organizacijske strukture stranke ter okrepitvi aktivnosti na lokalni ravni, je na novinarski konferenci povedal predsednik DS Mirko Macher. Vodstvo stranke na izrednem kongresu svojega odstopa ne bo ponudilo, dokler se zanj ne ponudi ustrezna alternativa.
Tuje agencije o ustanovnem zasedanju državnega zbora
27. 10. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so danes poročale, da se je državni zbor po parlamentarnih volitvah 15. oktobra danes sestal na ustanovnem zasedanju. Na volitvah so večino glasov volivcev prejeli politični zavezniki nekdanjega dolgoletnega predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. 90-člansko zakonodajno telo ni izvolilo novega predsednika DZ, ker čaka na izid Drnovškovih pogovorov o novi vladajoči koaliciji. DZ bo dotlej vodil najstarejši poslanec Jože Bernik, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Volivci ZZS oddali svoje glasove LDS
24. 10. 2000 00.00
Na novinarski konferenci v Kopru je vodstvo Zveze za Primorsko (ZZP), ki je julija podpisala sporazum o sodelovanju na in po državnozborskih volitvah z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), dobro ocenilo svoj nastop na volitvah. Kot je poudaril predsednik ZZP Branko Mahne je večina volivcev ZZP svoje glasove očitno oddala kandidatom LDS, ki so v vseh volilnih okrajih, kjer je bila podpora ZZP do sedaj velika, dosegli nadpovprečno ugodne rezultate. V sporazumu z LDS je ZZP na prvo mesto postavila zahtevo po regionalizaciji države, ki jo bo morala vlada tudi udejanjiti.
Občinske volitve na Finskem
22. 10. 2000 00.00
Na Finskem danes potekajo lokalne volitve, na katerih približno štiri milijone volivcev izbira župane in 12.500 mestnih svetnikov v 430 finskih občinah. Ker imajo občinske oblasti na Finskem široke avtonomne pristojnosti, so za Fince občinske volitve precej pomembne. Občine namreč skupaj z nacionalno vlado določajo davke. Okrog 835.000 finskih volivcev je že v preteklem tednu predčasno glasovalo po pošti, opazovalci pa letos napovedujejo nekoliko višjo volilno udeležbo kot na zadnjih lokalnih volitvah, ko je bila nekaj več kot 61-odstotna.
V Buenos Airesu zmaga NSi
21. 10. 2000 00.00
Na parlamentarnih volitvah je na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu volilo 969 slovenskih državljanov, od katerih jih je kar 814 svoj glas dalo Novi Sloveniji - krščanski ljudski stranki, sledita pa ji Socialdemokratska stranka Slovenije s 100 glasovi in združena stranka SLS+SKD Slovenska ljudska stranka s 26 glasovi.
Bush in Gore v boju za glasove
18. 10. 2000 00.00
Tema zadnjega predvolilnega soočenja kandidatov za ameriškega predsednika med teksaškim guvernerjem Georgem Bushem mlajšim in podpredsednikom ZDA Alom Gorom, je bila bližnjevzhodna kriza. Mnenji kandidatov sta se najbolj razšli pri problematiki reševanja svetovnih kriz, v tem trenutku pa je to kriza na Bližnjem vzhodu.
Neposredne mandate dobilo 60 kandidatov
17. 10. 2000 00.00
Seznam tistih, ki bodo prihodnja štiri leta sedeli v poslanskih klopeh nove velike dvorane državnega zbora, je sicer že znan, po oblikovanju nove vlade pa se bo najverjetneje še spremenil. Neposredne mandate je dobilo več kot šestdeset kandidatov.
Predsednik Kučan o volitvah
16. 10. 2000 00.00
Milan Kučan je o parlamentarnih volitvah dejal, da izidi volitev kažejo, da Slovenija ni več tako razdeljena na levico in desnico. Odločitev volivcev je pokazala, da politični prostor še ni izoblikovan, svojevrstno presenečenje pa so po mnenju predsednika države majhne stranke, ki so imele neznatne možnosti za vstop v parlament. Volilna udeležba je bila, po besedah Kučana, sicer primerljiva z volilno udeležbo v drugih evropskih državah, vendar manjša od pričakovanj. Predsednik države je prepričan, da bodo stranke kljub prepričljivi zmagi levosredinskih strank sposobne oblikovati koalicijo, ki bo nadaljevala že začete evropske reforme, uredila odnose s sosedi in dokončala proces lastninjenja državnega premoženja.
Ljubljanski referendum uspel
16. 10. 2000 00.00
Po začasnih neuradnih podatkih mestne volilne komisije so na svetovalnem referendumu, ki je sočasno z državnozborskimi volitvami potekal na območju ljubljanske mestne občine, meščani večinsko podprli predlagano oblikovanje četrtnih skupnosti na območju občine.
Postojna za ukinitev poligona Poček
16. 10. 2000 00.00
Po uradnih izidih svetovalnega referenduma, ki je včeraj sočasno z državnozborskimi volitvami potekal na območju občine Postojna, je za ukinitev vojaškega poligona Poček glasovalo 5586 volilnih upravičencev oz. 69,64 odstotka, proti pa 2142 oz. 26,70 odstotka. Svetovalnega referenduma se je udeležilo 72,18 odstotkov oz. 8021 od 11.121 volivcev v občini, so povedali v postojnski občinski volilni komisiji.
Delni uradni rezultati volitev
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije je od 1.586.828 volilnih upravičencev glasovalo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, neveljavnih je bilo 36.822 glasovnic.
Vrstni red zmagovalnih strank
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije se po preštetih 99,64 odstotka glasovnic vrstni red strank, ki naj bi prišle v državni zbor, ni spremenil.
Parlamentarne volitve v Sloveniji
15. 10. 2000 00.00
V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.
Do 11. ure glasovalo 25,52 odstotka volivcev
15. 10. 2000 00.00
Najvišja udeležba na današnjih parlamentarnih volitvah je bila po uradnih podatkih Republiške volilne komisije (RVK) do 11. ure zabeležena v prvi volilni enoti s sedežem v Kranju, in sicer 29,18-odstotna, najnižja pa v sedmi volilni enoti s sedežem v Mariboru, in sicer 21,34-odstotna. Sicer pa se je volitev do 11. ure udeležilo 25,52 odstotka volilnih upravičencev. Tako je na voliščih do omenjene ure oddalo svoj glas 383.293 od blizu 1.600.000 volilnih upravičencev.
Referendum v Postojni
15. 10. 2000 00.00
Na območju občine Postojna sočasno z državnozborskimi volitvami poteka tudi svetovalni referendum o ukinitvi vojaškega poligona Poček. Približno 11.000 volilnih upravičencev se bo na 28 voliščih na območju te občine, ki so se odprla ob 7. uri, do 19. ure izreklo o tem, ali so "za" ali "proti" ukinitvi vojaškega vadbišča Poček.
Vse nared za izvedbo volitev
13. 10. 2000 00.00
Vse je pripravljeno, da bodo nedeljske parlamentarne volitve izvedene v skladu z določbami zakona o volitvah v DZ, tako v tehničnem smislu kot glede vseh ostalih postopkov, ki jih izvajajo volilni organi v postopku ugotavljanja izida glasovanja, sta na novinarski konferenci Republiške volilne komisije (RVK), na kateri sta predstavila potek priprav na volitve, zagotovila predsednik in tajnik RVK Anton Gašper Frantar in Marko Golobič. Za izvedbo tretjih parlamentarnih volitev po osamosvojitvi Slovenije bo skrbelo 24.000 ljudi, nekaj več kot 1.586.000 volivk in volivcev pa bo v nedeljo svoj glas lahko oddalo na 3578 voliščih v Sloveniji ter na 31 voliščih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Uradni izid volitev bo znan 24. oktobra, nov državni zbor pa mora biti sklican najkasneje 4. novembra. Pojasnila sta tudi, kako bo v nedeljo potekalo delo RVK v Cankarjevem domu, kjer bo delovalo tudi osrednje tiskovno središče v organizaciji urada vlade za informiranje, Centra vlade za informatiko in službe DZ za informiranje. Frantar je pojasnil, da se je RVK že pred časom dogovorila s Cankarjevim domom za najem dvorane, v kateri bo imela novinarske konference. Prva, na kateri bodo javnost obvestili o volilni udeležbi do 11. ure, bo ob 13. uri, druga, na kateri bodo posredovali podatke o udeležbi do 16. ure, bo ob 18. uri. Zadnja novinarska konferenca RVK v Cankarjevem domu bo v ponedeljek, 16. oktobra, ob 19. uri, na kateri bodo ponudili prve delne uradne rezultate volilnih organov. Vmes bo RVK skušala posredovati čimveč podatkov, treba pa je upoštevati, da RVK ni tako opremljena kot CVI. Podatki, ki bodo na voljo na internetu (www.gov.si/volitve in www.gov.si/elections), pa bodo podatki CVI, je dejal Frantar. Za izvedbo volitev bo skrbelo približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev skrbi RVK, volilne komisije volilnih enot, okrajne volilne komisije in volilni odbori. Poleg 8 volilnih enot s po 11 volilnimi okraji še dve posebni volilni enoti, v katerih pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na podlagi posebne volilne pravice izvolijo po enega predstavnika v DZ. Golobič je poudaril, da so volilni organi samostojni, da delajo na podlagi zakona o volitvah v DZ in so neodvisni od kakršnihkoli navodil. Funkcija volilnih organov je častna. Poleg nedeljskega glasovanja na voliščih in DKP je predvideno tudi glasovanje po pošti iz Slovenije in tujine. Izid glasovanja po pošti iz Slovenije se bo ugotavljal v ponedeljek, 16. oktobra, po 12. uri, izid glasovanja po pošti iz tujine pa 20. oktobra. Volitve bodo potekale po proporcionalnem volilnem sistemu z nekoliko zapleteno tehniko delitve mandatov, ker ta poteka na dveh ravneh, in sicer s personalizacijo mandatov na podlagi uspeha kandidatov v posameznih okrajih potem, ko bodo mandati razdeljeni med liste kandidatov, ob štiriodstotnem volilnem pragu, je pojasnil Golobič. Za izvedbo volitev ima RVK na razpolago 450 milijonov tolarjev, kar bo premalo za pokritje vseh stroškov, ki so precejšnji, a ne bistveno višji kot prejšnja leta. Frantar je sicer, kot je dejal, seznanjen s sklepom vlade, da bo CVI dobil 100 milijonov tolarjev, RVK pa dodatnih sredstev ni dobila.
Predvolilna kampanja se počasi izteka
12. 10. 2000 00.00
Pred iztekom predvolilne kampanje, ki se bo zaključila z nastopom volilnega molka jutri ob polnoči, bodo nekatere stranke, ki se potegujejo za naklonjenost volivcev na nedeljskih parlamentarnih volitvah, pripravile še zadnje večje prireditve. Volilna kampanja, ki se je začela mesec pred volitvami, 15. septembra , je potekala predvsem v znamenju televizijskih soočenj strankarskih predstavnikov, novost je bila t.i. e-kampanja oziroma predstavitve strank in kandidatov ter klepeti na internetu.
Zadnji teden predvolilne kampanje
08. 10. 2000 00.00
Tudi zadnji teden volilne kampanje bodo slovenske politične stranke dodobra izkoristile za pridobivanje volilnih glasov. Kot so povedali predstavniki parlamentarnih strank, bodo vse - izjema je SNS - pripravile večje predvolilne prireditve oz. shode za člane in privržence. Zadnje predstavitve kandidatov bodo stranke tako popestrile s kulturnim in zabavnim programom, ki naj bi prispeval k prijaznejši podobi v očeh volivk in volivcev.
Bodo tudi Švedi proti evru?
03. 10. 2000 00.00
Po referendumu, na katerem so se Danci izrekli proti vstopu v evro območje, se je tudi med švedskim prebivalstvom okrepilo večinsko mnenje proti evru. V anketi Gallupovega instituta, ki ga je objavil stockholmski gospodarski časnik Dagens Industri, se je 42 odstotkov vprašanih izreklo proti evru, 31 odstotkov pa za uvedbo skupne evropske valute na Švedskem, medtem ko je bilo 27 odstotkov vprašanih neodločenih.
Rusija za mirno rešitev položaja v ZRJ
02. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karašin je v pogovoru za BBC dejal, da si Rusija prizadeva za miroljubno in demokratično rešitev položaja v ZRJ. S tem je posredno potrdil osamitev sedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
Za 88 poslanskih mest 1001 kandidat
29. 09. 2000 00.00
Na letošnjih volitvah poslancev DZ, ki bodo potekale 15. oktobra, se bo za glasove volivcev potegovalo 23 kandidatnih list, od tega 16 strankarskih list in sedem list, na katerih so neodvisni kandidati. Vseh kandidatov oz. kandidatk v osmih volilnih enotah (brez kandidatov za poslanski mesti, ki pripadata narodnostnima skupnostima) je 1001, s povprečno starostjo 42,2 leta, med kandidati pa je 23,5 odstotka žensk. Kar 46 je tistih občin, v katerih nima stalnega prebivališča noben kandidat oz. kandidatka. Med kandidati je tudi 41 županov, šest podžupanov, 70 poslancev, 12 ministrov ter osem državnih sekretarjev, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS.
Poleg volitev tudi referendum
27. 09. 2000 00.00
V občini Postojna bo sočasno z letošnjimi državnozborskimi volitvami v nedeljo, 15. oktobra, potekal tudi svetovalni referendum o ukinitvi vojaškega poligona Poček. Če bo večina volivcev, ki se bodo udeležili referenduma, glasovalo za ukinitev vojaškega poligona, bo občinski svet odločitev referenduma upošteval pri sprejemanju vseh aktov iz svoje pristojnosti in ne bo sprejel nobene odločitve, ki bi bila v nasprotju z voljo volivcev.