volivcev
Vse nared za izvedbo volitev
13. 10. 2000 00.00
Vse je pripravljeno, da bodo nedeljske parlamentarne volitve izvedene v skladu z določbami zakona o volitvah v DZ, tako v tehničnem smislu kot glede vseh ostalih postopkov, ki jih izvajajo volilni organi v postopku ugotavljanja izida glasovanja, sta na novinarski konferenci Republiške volilne komisije (RVK), na kateri sta predstavila potek priprav na volitve, zagotovila predsednik in tajnik RVK Anton Gašper Frantar in Marko Golobič. Za izvedbo tretjih parlamentarnih volitev po osamosvojitvi Slovenije bo skrbelo 24.000 ljudi, nekaj več kot 1.586.000 volivk in volivcev pa bo v nedeljo svoj glas lahko oddalo na 3578 voliščih v Sloveniji ter na 31 voliščih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Uradni izid volitev bo znan 24. oktobra, nov državni zbor pa mora biti sklican najkasneje 4. novembra. Pojasnila sta tudi, kako bo v nedeljo potekalo delo RVK v Cankarjevem domu, kjer bo delovalo tudi osrednje tiskovno središče v organizaciji urada vlade za informiranje, Centra vlade za informatiko in službe DZ za informiranje. Frantar je pojasnil, da se je RVK že pred časom dogovorila s Cankarjevim domom za najem dvorane, v kateri bo imela novinarske konference. Prva, na kateri bodo javnost obvestili o volilni udeležbi do 11. ure, bo ob 13. uri, druga, na kateri bodo posredovali podatke o udeležbi do 16. ure, bo ob 18. uri. Zadnja novinarska konferenca RVK v Cankarjevem domu bo v ponedeljek, 16. oktobra, ob 19. uri, na kateri bodo ponudili prve delne uradne rezultate volilnih organov. Vmes bo RVK skušala posredovati čimveč podatkov, treba pa je upoštevati, da RVK ni tako opremljena kot CVI. Podatki, ki bodo na voljo na internetu (www.gov.si/volitve in www.gov.si/elections), pa bodo podatki CVI, je dejal Frantar. Za izvedbo volitev bo skrbelo približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev skrbi RVK, volilne komisije volilnih enot, okrajne volilne komisije in volilni odbori. Poleg 8 volilnih enot s po 11 volilnimi okraji še dve posebni volilni enoti, v katerih pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na podlagi posebne volilne pravice izvolijo po enega predstavnika v DZ. Golobič je poudaril, da so volilni organi samostojni, da delajo na podlagi zakona o volitvah v DZ in so neodvisni od kakršnihkoli navodil. Funkcija volilnih organov je častna. Poleg nedeljskega glasovanja na voliščih in DKP je predvideno tudi glasovanje po pošti iz Slovenije in tujine. Izid glasovanja po pošti iz Slovenije se bo ugotavljal v ponedeljek, 16. oktobra, po 12. uri, izid glasovanja po pošti iz tujine pa 20. oktobra. Volitve bodo potekale po proporcionalnem volilnem sistemu z nekoliko zapleteno tehniko delitve mandatov, ker ta poteka na dveh ravneh, in sicer s personalizacijo mandatov na podlagi uspeha kandidatov v posameznih okrajih potem, ko bodo mandati razdeljeni med liste kandidatov, ob štiriodstotnem volilnem pragu, je pojasnil Golobič. Za izvedbo volitev ima RVK na razpolago 450 milijonov tolarjev, kar bo premalo za pokritje vseh stroškov, ki so precejšnji, a ne bistveno višji kot prejšnja leta. Frantar je sicer, kot je dejal, seznanjen s sklepom vlade, da bo CVI dobil 100 milijonov tolarjev, RVK pa dodatnih sredstev ni dobila.
Predvolilna kampanja se počasi izteka
12. 10. 2000 00.00
Pred iztekom predvolilne kampanje, ki se bo zaključila z nastopom volilnega molka jutri ob polnoči, bodo nekatere stranke, ki se potegujejo za naklonjenost volivcev na nedeljskih parlamentarnih volitvah, pripravile še zadnje večje prireditve. Volilna kampanja, ki se je začela mesec pred volitvami, 15. septembra , je potekala predvsem v znamenju televizijskih soočenj strankarskih predstavnikov, novost je bila t.i. e-kampanja oziroma predstavitve strank in kandidatov ter klepeti na internetu.
Zadnji teden predvolilne kampanje
08. 10. 2000 00.00
Tudi zadnji teden volilne kampanje bodo slovenske politične stranke dodobra izkoristile za pridobivanje volilnih glasov. Kot so povedali predstavniki parlamentarnih strank, bodo vse - izjema je SNS - pripravile večje predvolilne prireditve oz. shode za člane in privržence. Zadnje predstavitve kandidatov bodo stranke tako popestrile s kulturnim in zabavnim programom, ki naj bi prispeval k prijaznejši podobi v očeh volivk in volivcev.
Bodo tudi Švedi proti evru?
03. 10. 2000 00.00
Po referendumu, na katerem so se Danci izrekli proti vstopu v evro območje, se je tudi med švedskim prebivalstvom okrepilo večinsko mnenje proti evru. V anketi Gallupovega instituta, ki ga je objavil stockholmski gospodarski časnik Dagens Industri, se je 42 odstotkov vprašanih izreklo proti evru, 31 odstotkov pa za uvedbo skupne evropske valute na Švedskem, medtem ko je bilo 27 odstotkov vprašanih neodločenih.
Rusija za mirno rešitev položaja v ZRJ
02. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karašin je v pogovoru za BBC dejal, da si Rusija prizadeva za miroljubno in demokratično rešitev položaja v ZRJ. S tem je posredno potrdil osamitev sedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
Za 88 poslanskih mest 1001 kandidat
29. 09. 2000 00.00
Na letošnjih volitvah poslancev DZ, ki bodo potekale 15. oktobra, se bo za glasove volivcev potegovalo 23 kandidatnih list, od tega 16 strankarskih list in sedem list, na katerih so neodvisni kandidati. Vseh kandidatov oz. kandidatk v osmih volilnih enotah (brez kandidatov za poslanski mesti, ki pripadata narodnostnima skupnostima) je 1001, s povprečno starostjo 42,2 leta, med kandidati pa je 23,5 odstotka žensk. Kar 46 je tistih občin, v katerih nima stalnega prebivališča noben kandidat oz. kandidatka. Med kandidati je tudi 41 županov, šest podžupanov, 70 poslancev, 12 ministrov ter osem državnih sekretarjev, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS.
Poleg volitev tudi referendum
27. 09. 2000 00.00
V občini Postojna bo sočasno z letošnjimi državnozborskimi volitvami v nedeljo, 15. oktobra, potekal tudi svetovalni referendum o ukinitvi vojaškega poligona Poček. Če bo večina volivcev, ki se bodo udeležili referenduma, glasovalo za ukinitev vojaškega poligona, bo občinski svet odločitev referenduma upošteval pri sprejemanju vseh aktov iz svoje pristojnosti in ne bo sprejel nobene odločitve, ki bi bila v nasprotju z voljo volivcev.
Danci pred referendumom
26. 09. 2000 00.00
Dva dni pred referendumom o uvedbi skupne evropske valute evro, ki bo na Danskem potekal 28. septembra, po podatkih javnomnenjske raziskave, ki jo je objavil danski liberalni dnevnik Politiken, vodijo zagovorniki evra za tri odstotke. V rezultatih raziskave je zapisano, da je 46 odstotkov vprašanih Dancev za uvedbo evra, 43 odstotkov je proti njegovi uvedbi, 11 odstotkov vprašanih pa je še neopredeljenih.
Podpora evru na Danskem narašča
25. 09. 2000 00.00
Tri dni pred referendumom o uvedbi evra na Danskem danes raziskave javnega mnenja kažejo, da narašča število tistih, ki so za skupno evropsko valuto. Po raziskavi, katere rezultate je objavil liberalni časnik Politiken, bi za evro glasovalo 45 odstotkov vprašanih, proti pa 43 odstotkov. Po raziskavi, ki jo je za konservativni časnik Berlingske Tidende opravil Gallupov institut, pa je proti evru 46 odstotkov vprašanih, za pa 42 odstotkov.
Potekel rok za vložitev kandidatnih list
21. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.
ZLSD predstavila kandidatki
19. 09. 2000 00.00
ZLSD je včeraj predstavila svoji kandidatki za 2. in 3. volilni okraj pete volilne enote s sedežem v Celju. V drugem volilnem okraju se bo za glasove volivcev potegovala Marijana Kolenko, v tretjem pa Janja Romih.
Soočenje kandidatov bo zanimivo
18. 09. 2000 00.00
Ob vseh soočenjih kandidatov, ki jih pripravlja naša televizija, bo najpomembnejše seveda tisto na sam dan volitev, 15. oktobra. In že pri pripravi kandidatnih list je kombinatorika strankarskih štabov poskrbela, da bo na volilno nedeljo nekaj zelo zanimivih merjenj moči. Najbolj vroče bo zagotovo v Ljubljani, politični sladokusci pa bodo denimo uživali na Viču, kjer se bodo spopadli bivši premier Janez Drnovšek, direktorica vladnega urada za informiranje Alenka Paulin, bivši predsedniški kandidat Marjan Cerar in - ker bo združena ljudska stranka kandidatne liste potrjevala šele jutri - najverjetneje poslanec Izidor Rejc. V središču prestolnice bodo moči merili Janez Drnovšek, Polonca Dobrajc in Miran Potrč. Zanimivejši ljubljanski obračun bo še med pravosodno ministrico Barbaro Brezigar in bivšim notranjim ministrom Borutom Šukljetom. Ali pa med predsednikom sveta liberalne demokracije Pavletom Gantarjem in podpredsednikom socialdemokratov Milanom Zverom.
Vlade sklepajo kompromise s prevozniki
17. 09. 2000 00.00
Nizozemska vlada je napovedala, da bo prevoznim podjetjem izplačala odškodnino v višini 400 milijonov nemških mark, do konca leta pa jim bo vrnila tudi presežek davka na gorivo. Madžarska vlada pa je preklicala prvotno načrtovano povišanje davka na nafto.194160Tudi nemška vlada naj bi v prihodnjih dneh predstavila paket ukrepov, s katerimi naj bi razbremenili državljane in posamezne panoge zaradi vedno večjih energetskih stroškov, je povedal predstavnik nemškega finančnega ministrstva. Vsi ti ukrepi pomenijo še dodaten pritisk na nepopustljiv odnos britanskega premiera Tonyja Blaira do rešitve vprašanja visokih cen goriva. Med tem pa je nepopustljiv odnos britanske vlade pripeljal do zmanjšanja zaupanja volivcev do laburistov.
Enakopravni pogoji za plakatiranje
16. 09. 2000 00.00
Enomesečna volilna kampanja pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami se je začela in po veljavnih pravilih so občine dolžne organizatorjem kampanj pod enakopravnimi pogoji zagotoviti določen del brezplačnih plakatnih mest, na katerih se bodo politične stranke in kandidati lahko potegovali za naklonjenost volivcev ter morebiten vstop v državni zbor.
Predvolilna konferenca Demokratske stranke Slovenije
16. 09. 2000 00.00
Konferenca Demokratske stranke Slovenije je danes potrdila kandidatno listo DS za jesenske parlamentarne volitve. Kandidati stranke, ki jih bodo predvidoma predstavili v začetku prihodnjega tedna, se bodo potegovali za glasove volivcev v vseh osmih volilnih enotah oz. vseh 88 volilnih okrajih.
Demokrati niso izgubili zagona
11. 09. 2000 00.00
Ameriška predsedniška tekma je glede na javnomnenjske ankete vse prej kot odločena, čeprav za zdaj še vedno kaže nekoliko bolje podpredsedniku Alu Goru, čigar kampanja po nacionalni konvenciji Demokratske stranke v začetku avgusta ni izgubila zagona.
Žiro računi že odprti
01. 09. 2000 00.00
Včeraj se je iztekel rok, do katerega so politične stranke morale odpreti posebne žiro račune. Nanje se bo stekal denar, ki ga bodo politiki v predvolilni kampanji porabili za navduševanje volivcev.
195144inđić: Zahod podpira Koštunico
28. 08. 2000 00.00
Predsednik Demokratične stranke in vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran 195144inđić je izjavil, da ima njihov
Pobuda za oceno ustavnosti določb zakona
23. 08. 2000 00.00
Skupina pobudnikov bo v petek pri ustavnem sodišču vložila pobudi - podpisalo naj bi ju "večje število" študentov in delavcev mariborske pravne fakultete - za oceno ustavnosti določb zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ in zakona o volitvah v DZ.
Hillary Clinton prešla v vodstvo v New Yorku
10. 08. 2000 00.00
Prva dama ZDA Hillary Rodham Clinton je po zadnji raziskavi javnega mnenja Univerze Quinnipiac prešla v rahlo vodstvo v predvolilni tekmi za osvojitev sedeža države New York v zveznem senatu proti republikancu Ricku Laziu. Za Clintonovo bi v tem trenutku glasovalo 46 odstotkov vprašanih, medtem ko bi Laziu svoj glas oddalo 43 odstotkov vprašanih. Poznavalci pričakujejo, da bo Clintonova v prihodnje najverjetneje še povečala prednost, potem ko je Al Gore za svojega podpredsedniškega kandidata izbral Juda Josepha Liebermana iz Connecticuta.
Ehud Barak ni več verodostojen?
04. 08. 2000 13.56
Večina Izraelcev ocenjuje, da izraelski predsednik Ehud Barak, ki je ostal brez večine v parlamentu, ni več verodostojen. Tako je odgovorilo 56 odstotkov vprašanih, 42 odstotkov Izraelcev še verjame v svojega premiera, medtem ko dva odstotka vprašanih o tem nimata mnenja, je pokazala raziskava javnega mnenja, ki jo je danes objavil dnevnik Jediot Aharonot. V primeru predčasnih volitev bi Baraka podprlo 43 odstotkov Izraelcev, njegov nasprotnik, vodja desnice Ariel Šaron bi prejel 39 odstotkov glasov volivcev, medtem ko 18 odstotkov vprašanih še ni odločenih.
''Stranka je odprta za nove člane''
31. 07. 2000 20.13
Na današnji novinarski konferenci so predstavniki SLS+SKD Slovenske ljudske stranke podrobno predstavili odzive na sedanje zapletene politične razmere.
Volitve v Venezueli
30. 07. 2000 18.55
V Venezueli potekajo volitve, na katerih za predsednika znova kandidira Hugo Chavez, več kot 11 milijonov volivcev pa bo poleg predsednika izbiralo tudi kongres, guvernerje pokrajin, župane in deželne parlamente.
Zbiranje podpisov za novo stranko
28. 07. 2000 15.48
Politični boj na desnici za glasove volivcev se nadaljuje. Svet SLS + SKD - Slovenska ljudsk stranka je včeraj sklenil ponovno povabiti guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, da se jim pridruži. Bajuk, Peterle in njuni somišljeniki pa so že pričeli zbirati podpise za ustanovitev nove krščanskodemokratske stranke.
Danes v državnem zboru
27. 07. 2000 14.35
DZ je po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o evidenci volilne pravice, nato pa prešel na včeraj prekinjeno prvo obravnavo predloga zakona o vodah. Z novelo zakona o evidenci volilne pravice, ki sta jo vložila poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Maria Pozsonec in Roberto Battelli, je DZ določil merila, po katerih bodo komisije italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti odločale o vpisu volivcev v posebni volilni imenik državljanov, pripadnikov avtohtone narodne skupnosti. Pripadnost narodni skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave posameznika oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik na zadnjih volitvah.
Poslanci polemično o spremembi ustave
25. 07. 2000 21.09
Poslanke in poslanci DZ so danes še vedno razpravljali o predlogu za spremembo 80. člena ustave. V prvem delu so za govornico nastopili predvsem poslanci SDS, ki so navajali razloge za po njihovem prepričanju nesprejemljivost ustavnih sprememb, s katerimi naj bi želeli poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS zaobiti odločbo ustavnega sodišča in referendumsko voljo volivcev. Zagovorniki sprememb ustave pa med drugim poudarjajo, da se bo le tako mogoče na jesenskih parlamentarnih volitvah izogniti dvomu v legitimnost volilnega sistema.
Referendum na Slonokoščeni obali
25. 07. 2000 20.27
Po danes objavljenih uradnih podatkih se je na Slonokoščeni obali 86,53 odstotka volivcev ob 56-odstotni volilni udeležbi jasno opredelilo za potrditev ustavnega referenduma, v skladu s katerim naj bi sedem mesecev po vojaškem državnem udaru v državi znova zavladala demokracija in civilna oblast, je sporočil notranji minister, polkovnik Grena Mouassi. Ustavni referendum sicer predvideva vzpostavitev predsedniškega režima, tistim, ki so 24. decembra lani izvedli državni udar, pa naj bi zagotovil imuniteto.
Pučnik o predlogu spremembe ustave
24. 07. 2000 18.32
Odbor za zaščito ustave je zaskrbljen zaradi odločitve ZLSD, DeSUS, LDS in SLS+SKD Slovenske ljudske stranke o podpori predlogu Mirana Potrča (ZLSD), da se s ''kozmetičnimi popravki'' v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik tega odbora Jože Pučnik. Omenjeni volilni sistem je bil po njegovih besedah na referendumu leta 1996 ''strahotno'' poražen, saj je zanj glasovalo le ''približno deset tisoč volivcev, v nasprotju z večinskim dvokrožnim volilnim sistemom, ki ga je podprlo približno pol milijona volivcev''. Takšen predlog, pravi Pučnik, je torej v nasprotju z referendumsko odločitvijo, ki jo je potrdilo tudi ustavno sodišče. Po prepričanju odbora zato ni dopustno, da bi zakonodajna oblast preglasovala sodno, ko gre za varovanje človekovih pravic, referendumska odločitev pa bi morala biti bistveno napotilo poslancem pri kakršnikoli spremembi ustave.
Al Gore zmanjšuje razliko
18. 07. 2000 11.57
Sodeč po zadnji anketi televizije CNN, časopisa USA Today in Gallupovega inštituta, podpredsednik ZDA Al Gore počasi zmanjšuje razliko za nasprotnikom na jesenskih predsedniških volitvah, guvernerjem Teksasa Georgem Bushem. Busha bi v tem trenutku volilo 48 odstotkov volivcev, za Gora pa 46 odstotkov. Ista anketa v začetku julija je dajala Bushu precej večjo prednost (50:41).