von
Razstava skulptur Fritza Langa
25. 05. 2000 16.39
V Slovenski kinoteki se bo Teden bavarskega filma, ki poteka med 24. majem in 2. junijem, drevi ob 20. uri nadaljeval s projekcijo dolgometražnega igranega filma Pikica in Tonček iz lanske nemške produkcije. Scenarij za film je po istoimenskem romanu napisala Caroline Link, ki ga obenem podpisuje kot režiserka. Teden bavarskega filma so poleg kinoteke pripravili in omogočili še bavarski filmski in televizijski sklad, znan pod kratico FFF, Filmski sklad RS, slovensko zunanje ministrstvo in bavarska državna pisarna.
Nemško darilo naši fakulteti
22. 05. 2000 18.37
Kulturni ataše veleposlaništva Zvezne republike Nemčije Albrecht von Wittke bo jutri ob 12. uri ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo uradno predal darilo v opremi v vrednosti 34.000 nemških mark, ki jo podeljuje nemška ustanova Alexander von Humboldt. Z darilom omenjena ustanova podpira svojega nekdanjega štipendista Jurija Sveteta. Slavnostna predaja darila bo na omenjeni fakulteti, so sporočili z nemškega veleposlaništva v Ljubljani.
Bjork ne bo več igrala v filmu
22. 05. 2000 13.01
Islandska pevka Bjork, ki je na letošnjem 53. mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo v filmu Plesalka v temi, je danes povedala, da je bil to njen prvi in zadnji film.
Zlato palmo prejel Lars von Trier
22. 05. 2000 09.05
Žirija je zlato palmo na letošnjem 53. filmskem festivalu v Cannesu podelila danskemu režiserju Larsu von Trierju za film Dancer in the Dark (Plesalka v temi).
Nikoli več?
09. 05. 2000 16.59
9. maja letos mineva 55 let, odkar se je na evropskih tleh končala druga svetovna vojna - doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva. V imenu nemškega rajha so generalpolkovnik Alfred Jodl, admiral Hans Georg von Fridenburg in general Wilhelm Oxenius 7. maja v Reimsu, kjer je bil glavni štab vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil, generala Dwighta D. Eisenhowerja, podpisali brezpogojno kapitulacijo. Zaradi zahteve SZ, da morajo biti ob podpisu navzoči tudi predstavniki Rdeče armade, so kapitulacijo še enkrat podpisali 9. maja v Karlshorstu pri Berlinu. Zjutraj 9. maja 1945 se je na evropskih bojiščih uradno končala druga svetovna vojna. Od vojnih grozot razdejana Evropa je slavila zmago nad nacistično Nemčijo. Vojna je zahtevala okoli 55 milijonov žrtev, okrog 33 milijonov je bilo ranjenih, dva milijona pogrešanih.
Ob 55. obletnici konca druge svetovne vojne
04. 05. 2000 19.47
Druga svetovna vojna je zahtevala približno 55 milijonov smrtnih, 9. maja letos pa mineva 55 let odkar se je na evropski tleh končala doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva.
Izbruhi jeze pevke Bjork
03. 05. 2000 13.59
Najnovejši film danskega režiserja Larsa Von Trierja Plesalka v temi (Dancer in the dark), ki bo sodeloval v tekmovalnem delu filmskega festivala v Cannesu, je skoraj ostal nedokončan zaradi večkratnih izbruhov jeze glavne igralke, islandske pevke Bjork. Pevka se je večkrat sprla z Von Trierjem in enkrat celo za štiri dni zapustila snemanje. Napetosti med Bjork in Von Trierjem so bile tako velike, da je malo manjkalo do prekinitve snemanja. Islandska pevka, ki je spisala tudi glasbo za film, je od danske produkcijske družbe Zentropa zahtevala pravico do preučitve vseh glasbenih montaž, zaradi česar so filmsko glasbo, ki bi morala biti končana do 1. februarja, dokončali šele prejšnji teden.
Havel in Kučan jutri na Madžarsko
27. 04. 2000 11.59
Češki predsednik Vaclav Havel bo na povabilo slovenskega kolega Milana Kučana danes prispel na delovni obisk v Slovenijo. Češki predsednik bo jutri skupaj s predsednikom Kučanom iz Slovenije odpotoval na srečanje dvanajstih srednjeevropskih predsednikov, ki bo v madžarskem Szekesfehervarju.
Rembrandt v Ljubljani
20. 04. 2000 21.52
V Cankarjevem domu so nocoj odprli izjemno razstavo originalnih jedkanic velikana holandskega slikarstva 17. stoletja Rembrandta (1606-1669). Dela je za razstavo posodil Rembrandtov muzej v Amsterdamu. Slovesnosti se je udeležil tudi njegov direktor Ed de Heer, razstavo pa je odprl minister za kulturo v odhajanju Jožef Školč.
Humboldtova nagrada prvič v roke Slovencu
10. 04. 2000 20.32
Na slavnostni podelitvi Humboldtovih nagrad za mednarodne znanstvene dosežke za leto 1999 so prvič podelili nagrado kakšnemu slovenskemu znanstveniku. Prejel jo je Boris Žamva z Inštituta Jožef Štefan. Slavnostna podelitev je potekala v okviru strokovnega simpozija, ki je bil od 6. do 9. aprila v rezidenčnem gradu Bamberg v Nemčiji, so danes sporočili s slovenskega veleposlaništva v Berlinu.
Rembrandtove grafike v galeriji CD
09. 04. 2000 17.34
V galeriji Cankarjevega doma bo od 20. aprila do 27. julija na ogled razstava grafičnih del najpomembnejšega predstavnika holandskega slikarstva 17. stoletja, Rembrandta Harmenszoona von Rijna (1606-1669). Ljubljanska predstavitev bo obsegala 70 Rembrandtovih jedkanic iz grafične zbirke Rembrandtovega muzeja v Amsterdamu. Gre za uravnotežen in ilustrativen izbor vseh tem, ki se jim je veliki umetnik posvečal - od mitoloških, alegoričnih in biblijskih prizorov, lovskih in žanrskih scen, pokrajin, aktov, portretov in avtoportretov.
Jezusovo življenje - nova kinotečna pridobitev
04. 04. 2000 09.20
Slovenska kinoteka je nanovo pridobila film Jezusovo življenje. Premierno ga bodo prikazali v četrtek, 6. aprila, ob 20. uri, nato pa ponovili še 7. in 14. aprila. Jezusovo življenje iz leta 1997 je prvenec francoskega avtorja Bruna Dumonta, ki je film zrežiral in zanj napisal tudi scenarij. Film je med drugim dobil evropskega oskarja, nagrado felix kot ''filmsko odkritje leta'' in nagrado zlata kamera na festivalu v Cannesu. Poznavalci sedme umetnosti ga štejejo za enega najbolj presenetljivih, radikalnih in dognanih debutov zadnjega časa.
Odprli najstarejši poštni muzej na svetu
25. 03. 2000 11.52
V Berlinu so včeraj v okviru muzeja za komunikacije ponovno odprli najstarejši poštni muzej na svetu. Nekdanji poštni muzej rajha v bližini Potsdamskega trga je po štiriletni obnovi na slovesni prireditvi odprl nemški predsednik Johannes Rau. Obiskovalci si ga bodo lahko prvič ogledali danes. Več kot 3000 razstavljenih predmetov prikazuje zgodovino pošte in komunikacij, od dimnih signalov do elektronske pošte. Muzej je leta 1872 ustanovil takratni direktor pošte Heinrich von Stephan. Sicer bodo v Berlina v prihodnjih letih za 70 milijonov nemških mark postopoma obnovili poslopja iz vilhelmske dobe.
Suhadolčeva svetovna prvakinja
24. 03. 2000 07.40
Slovenka Mojca Suhadolc je osvojila naslov svetovne prvakinje v veleslalomu na vojaškem smučarskem svetovnem prvenstvu (ICSM) v avstrijskem Saalbachu. Druga je bila domačinka Tanja Schneider, tretja pa Italijanka Karin Putzer. Špela Bračun je bila peta. V moški konkurenci je v veleslalomu slavil Avstrijec Schilcheger pred Švicarjem Michaelom Von Gruningenom.
Raich zmagal na zadnjem veleslalomu
18. 03. 2000 20.31
Avstrijski smučarji so tudi v zadnjem veleslalomu sezone v Bormiu dokazali, da nimajo prave konkurence. Dosegli so trojno zmago, tretjič letos je bil najhitrejši Benjamin Raich, ki je za 17 stotink sekunde premagal Christiana Mayerja, tretjeuvrščni Heinz Schilchegger pa je zaostal 24 stotink. Velik uspeh je dosegel tudi edini slovenski predstavnik Mitja Kunc, ki je s četrtim mestom izenačil svojo najboljšo letošnjo veleslalomsko uvrstitev, za zmagovalcem pa je zaostal za vsega 35 stotink sekunde.
Na filmskem festivalu več kot 180 filmov
09. 03. 2000 17.25
Na letošnjem, že 19., carigrajskem filmskem festivalu, ki bo potekal od 15. do 30. aprila, bo na ogled več kot 180 turških in mednarodnih filmov. Festival naj bi predstavil predvsem filme na temo erotike, žensk in človekovih pravic, so pred dnevi sporočili organizatorji. Na festivalu bodo predstavili tudi več filmov nemške režiserke Rose von Praunheim in režiserja Maxa Faerberboecksa. Organizatorji pričakujejo, da si bo filme ogledalo kakih 100.000 obiskovalcev.
Novosti filmskih četrtkov goriškega Kinoateljeja
29. 02. 2000 15.24
V novi seriji t.i. filmskih četrtkov goriškega Kinoateljeja bodo 2. marca predvajali belgijski film Rosetta bratov Luca in Jeana Pierra Dardenna, ki je lanski cannski zmagovalec. V naslednjih tednih bodo v Kulturnem domu v Gorici na sporedu še Samurajeva zgodba režiserja Jima Jarmuscha, Happy Texas Marca Illseyja, Dokaz zločina Larsa von Triera in Kikujiro Takešija Kitana. V četrtek, 6. aprila, bo poseben večer, na katerem se bosta v navzočnosti avtorjev odvrtela kratka igrana filma dveh goriških avtorjev, V prahu (Nella polvere) Roberta Dordita in Beautiful kreplje Daria Frandoliča iz produkcije TV Slovenija in Kinoateljeja.
Raich zmagovalec, Kunc četrti
26. 02. 2000 12.10
Šesti moški veleslalom 34. sezone svetovnega pokala v korejskem Jong Pjongu je v odsotnosti prvega veleslalomista sezone Hermanna Maierja dobil njegov rojak Bejamin Raich. Avstrijec je za 25 stotink sekunde premagal Švicarja Michaela Von Gruenigena, tretje mesto pa je z zaostankom 79 stotink sekunde zasedel Francoz Joel Chenal. Takoj za najboljšimi se je z zaostankom 93 stotink uvrstil najboljši Slovenec Mitja Kunc, ki je s tem dosegel najboljšo slovensko veleslalomsko uvrstitev po letu 1996.
6. koncert modrega abonmaja v CD
25. 02. 2000 21.35
Danes je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 6. koncert modrega abonmaja.
Nedokončana tekma v Adelbodnu
19. 02. 2000 17.28
Prireditelji moškega veleslaloma za svetovni pokal v švicarskem Adelbodnu so morali zaradi sneženja in slabe vidljivosti tekmo najprej prekiniti, nato pa še dokončno odpovedati.
Otto Von Habsburg za hitro širitev EU
16. 02. 2000 20.34
- Predsednik Panevropske unije Otto von Habsburg se je v današnjem predavanju v Ljubljani zavzel za hitro širitev Evropske unije, saj je razširjena unija edini porok za ohranitev mednarodnega miru. Vstop Slovenije v EU je pri tem ključnega pomena, saj so ''možnosti za mir večje, bolj kot je njegova meja porinjena na Vzhod'', je poudaril.
Predsednik Panevropske unije na obisku v Sloveniji
15. 02. 2000 14.42
Predsednik Panevropske unije Otto von Habsburg bo od 15. do 19. februarja na obisku v Sloveniji. Gostil ga bo predsednik državnega zbora Janez Podobnik, so sporočili iz državnega zbora.
Björk si bo kupila islandski otok
09. 02. 2000 08.30
Islandska pevka Björk si namerava v svoji domovini kupiti otok. Predstavniki islandske vlade je zanikal, da bi se o tem že tajno pogajali. Björk naj bi na pogajanjih zagotovila, da bo omogočila javni dostop do svetilnika na otoku. Björk trenutno živi v Londonu, pogosto pa je tudi v ZDA. Nazadnje je napisala glasbo za filmski musical danskega režiserja Larsa von Trierja in v njem odigrala tudi glavno vlogo.
Danci slabo sprejeli film D-Dag
05. 01. 2000 18.37
Najnovejši film danskih režiserjev Larsa von Trierja, Soerena Vinterberga, Soerena Vinterberga, Soerena Kraghs-Jacobsena in Kristiana Levringa z naslovom D-Dag so televizijski gledalci zelo slabo sprejeli. Film D-Dag sestavljajo štirje filmi, ki trajajo vsak po 70 minut, hkrati pa ga je predvajalo sedem danskih in skandinavskih televizijskih postaj. Po poročanju dnevnika Politiken je film dobil samo oceno 2,7 od najvišje možne 5, ogledalo pa si ga je samo 1,43 milijona gledalcev. Sicer pa D-Dag pripoveduje zgodbe štirih ljudi, ki se ob vstopu v leto 2000 na ulici zapletejo v oboroženi rop.
Košir znova na tekmi Gazzette dello Sport
01. 01. 2000 14.48
Pred naslednjimi tekmami alpskih smučarjev za svetovni pokal, ki bodo v francoskem Chamonixu 8. (smuk) in 9. januarja (slalom) - prvič v tej zimi bosta nastopa štela tudi za kombinacijo - se bodo najboljši tekmovalci v začetku prihodnjega tedna pomerili na prestižnih tekmah italijanskega športnega časnika Gazzetta dello Sport. Med povabljenimi v Sestrieru je tudi Mojstrančan Jure Košir, ki bo tekmoval v obeh disciplinah.
Becker ne bo več trener
28. 12. 1999 20.07
Nekdanji nemški teniški zvezdnik Boris Becker ni več selektor nemške reprezentance za Davisov pokal. Po besedah predsednika Nemške teniške zveze (DTB) Gerharda von Waldenfelsa bo po novem ta funkcija združena s položajem kapetana reprezentance. Novi vodja ekipe bo tako dosedanji kapetan Carl-Uwe Steeb.
Klavirsko srečanje v mestu Lille
27. 12. 1999 17.15
Zmagovalci letošnjih treh mednarodnih klavirskih tekmovanj iz Muenchna, Bruslja in Bolzana - Severin von Eckardstein, Aleksander Gindin in Alberto Nos - bodo glavne zvezde 5. mednarodnega klavirskega srečanja Roberta Casadesusa, ki se bo od 21. do 23. januarja prihodnje leto odvijal v mestu Lille na severu Francije. Na srečanju, ki ga pripravlja Jean-Claude Casadesus v spomin na sina Roberta, bo orkester mesta Lille vodil italijanski dirigent Tommaso Placidi.
Veleslalom prekinjen in odpovedan
12. 12. 1999 16.45
Moški veleslalom za svetovni pokal v Val d'Iseru so prireditelji po 20 tekmovalcih prekinili in odpovedali. Razmere so bile namreč neregularne, saj sta tekmovalce motila sneženje in veter.
Potsdamski arhiv kupil Fontanejeva pisma
28. 11. 1999 12.25
Arhiv Theodor Fontane iz Potsdama je pred kratkim na neki dražbi kupil trinajst doslej neznanih pisem tega nemškega pesnika (1819-1898). Med pismi, ki jih je arhiv pridobil za 120.000 mark, jih je deset naslovljenih na berlinskega založnika Carla Mueller-Groteja, v čigar založbi je leta 1885 izšla prva knjižna izdaja novele Pod hruško. Sodelovanje med založnikom in Fontanejem se iz doslej neznanih razlogov ni nadaljevalo.
Grobnica rodbine Hohenzollern odprta za javnost
23. 11. 1999 18.05
V berlinski stolnici so minuli konec tedna znova slovesno odprli grobnico nemške rodbine Hohenzollern. Grobnica je tako s 94 krstami v vsej 500-letni zgodovini prvič povsem odprta za javnost. Berlinska stolnica je bila nekoč dvorna cerkev rodbine Hohenzollern in glavna predstavnica pruskega protestantizma. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednika mestnih vlad Berlina in Brandenburga kot tudi predstavniki iz družine Hohenzollern. O prenovi stolnice, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni, sta se pred 25 leti dogovorila nemška cerkev in politični predstavniki nekdanje Vzhodne Nemčije, do nje pa je prišlo tudi ob podpori zahodnonemške evangeličanske cerkve. Prenova je stala skupno 118 milijonov mark. Grobnica znane nemške rodbine pa je bila po restavraciji, ki je trajala tri leta, posvečena leta 1993. Najstarejši na nagrobniku Hohenzollern je epitaf volilnega kneza Johanna Cicera von Petra Vischerja in njegovega sina iz leta 1530. V najmlajši krsti pa počiva vnukinja cesarja Wilhelma II., ki je umrla leta 1915.