vračanje

Ferrero-Waldnerjeva je optimistična
12. 10. 2001 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je na nekem javnem simpoziju govorila o razvoju dvostranskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo. Glede reševanja odprtih vprašanj je optimistična, nesoglasja pa bodo rešena še pred širitvijo EU, je gotova avstrijska zunanja ministrica.

Zakon o telekomunikacijah zamuja
10. 10. 2001 00.00
Po mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve DZ je bil postopek sprejemanja zakona o telekomunikacijah ustaven in zakonit, kljub nespoštovanju rokov.

Priprave na Jantarno lisico
30. 09. 2001 00.00
Tiskovni predstavnik Nata v Skopju Mark Laity je dejal, da je v Makedoniji že okoli 100 pripadnikov zveze, ki bodo sodelovali v operaciji Jantarna lisica, preostanek misije pa bo prispel v prihodnjem tednu.

Nato bo nadaljeval z Nujno žetvijo
22. 09. 2001 00.00
Predstavnika zveze Nato v Makedoniji Barry Johnson in Mark Laity sta v Skopju napovedala, da se bo operacija zbiranja orožja pripadnikov albanske Osvobodilne narodne vojske ONV nadaljevala, ne glede nato, da pri sprejemanje ustavnih sprememb v makedonskem parlamentu prihaja do zastojev.

Druga faza Nujne žetve zaključena
12. 09. 2001 00.00
Enote zveze Nato so zaključile drugo fazo zbiranja orožja albanskih skrajnežev, v kateri naj bi zbrali več kot tisoč kosov orožja.

Sporna vrnitev gozdov
09. 07. 2001 00.00
Vse to, za kar so si od sprejetja enega najpomembnejših osamosvojitvenih zakonov - zakona o denacionalizaciji, prizadevali odkriti nasprotniki cerkvenih zahtev po gozdovih, je s formalno odločitvijo ministra Francija Buta padlo v vodo. Osem tisoč hektarjev prvovrstnega gozda se je ponovno znašlo v rokah ljubljanske nadškofije.

Vračanje gozdov v TNP-ju
05. 07. 2001 00.00
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo odločbo o vrnitvi 8254 hektarjev zahtevanih nepremičnin v Triglavskem narodnem parku (TNP) ljubljanski nadškofiji. Omenjeno odločbo je ministrstvo izdalo "glede na to, da zakon o ohranjanju narave ne more določati ovir za vrnitev nepremičnin v postopku denacionalizacije in ker ob uveljavitvi zakona o denacionalizaciji ovire niso bile podane", so sporočili iz ministrstva. Po mnenju ministrstva zakon o ohranjanju narave, ki je začel veljati šele 29. julija 1999, ne more vplivati na postopke denacionalizacije, ki bi morali biti po zakonu končani že pred uveljavitvijo omenjenega zakona. S tem je zavrnilo stališče Upravne enote Radovljica, ki je 12. aprila letos zavrnila zahtevo Nadškofije Ljubljana za vrnitev v naravi gozdov in drugih zemljišč, ki ležijo v območju TNP.

Zakon o davkih v veljavi
08. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je na slovesnosti v Beli hiši podpisal zakon o 1350 milijard dolarjev davčnih olajšav v naslednjih desetih letih in tako uresničil svojo najpomembnejšo predvolilno napoved. Davčni zakon je sicer napisan tako, da bo pošteno obremenil proračun šele proti koncu desetletja, ko bo naloga zviševanja davkov padla na ramena naslednjega predsednika.

Zbor razlaščencev v Celju
27. 05. 2001 00.00
Celjska podružnica Združenja lastnikov razlaščenega premoženja je v Celju skupaj s predsedstvom združenja sklicala zbor razlaščencev in njihovih pravnih naslednikov. Predsednik celjske podružnice združenja Franc Fazarinc je na srečanju poudaril, da je zbor namenjen pospeševanju izvajanja denacionalizacijskega zakona ter odstranitvi ovir, ki so nastale med njegovim izvajanjem in posegajo v ustavno varovane pravice denacionalizacijskih upravičencev. Opozoril je tudi, da je bilo v celjski podružnici, ki vključuje upravne enote Celje, Žalec in Šentjur, od sprejetja zakona o denacionalizaciji, ki je stopil v veljavo pred desetimi leti, podanih 1076 denacionalizacijskih vlog, nerešenih pa je še 475 zadev.

Pogajanja o nasledstvu zastala
22. 05. 2001 00.00
Na pogajanjih o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki potekajo na Dunaju, je prišlo do zastoja. Poleg razhajanja med pogajalci glede vprašanja hranilnih vlog, je sporen tudi predlog mednarodnega posrednika Arthurja Wattsa o arbitraži v primeru neuspeha pogajanj.

Dogovor o prednostnih nalogah
15. 05. 2001 00.00
Četrto plenarno srečanje prvega delovnega omizja Pakta stabilnost za Jugovzhodno Evropo, t.j. za demokratizacijo in človekove pravice, je bilo zelo uspešno, saj je 58 delegacij doseglo konsenz o prihodnjih usmeritvah, je danes v Portorožu povedal predsedujoči delovnega omizja, namestnik posebnega koordinatorja pakta stabilnosti Donald Kirsch. Delegacije so določile štiri prednostna področja delovanja: vračanje beguncev, mediji, medetnični odnosi in čezmejno sodelovanje ter izobraževanje in mladi.

Podpisan sporazum o sodelovanju
06. 04. 2001 00.00
Notranja ministra Slovenije in Zvezne republike Jugoslavije sta danes v Ljubljani podpisala pomembna sporazuma. S prvim se policiji obeh držav, ki 10 let nista sodelovali, zavezujeta, da si bosta pomagali na vseh, najbolj pa na področju zatiranja organiziranega kriminala. Drugi sporazum bo omogočal vračanje ilegalnih prebežnikov, ki so k nam prišli iz Zvezne republike Jugoslavije.

Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.

Referendum bo upočasnil sprejem zakona
28. 03. 2001 00.00
Referendumska pobuda, ki so jo v DZ vložili predstavniki Vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, bo v primeru, da bo sprejeta, po mnenju državnega sekretarja za informacijsko infrastrukturo Tomaža Kalina krepko upočasnila sprejemanje novega zakona o telekomunikacijah. "Edini učinek, ki bi ga lahko dosegla ta pobuda, je, da zakon o telekomunikacijah zdaj ne bo sprejet, posledično pa tudi ne akti, ki so nanj vezani," je dejal Kalin.

Zahteve Karađorđevićev tudi v Sloveniji?
13. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski prestolonaslednik, princ Aleksander Karađorđević, ki ima po novem spet jugoslovansko državljanstvo, se, kot je napovedal, namerava vrniti v Beograd. Kraljeva družina bo v Srbiji skušala doseči vrnitev leta 47 odvzetega ji premoženja. Precej premoženja pa so Karađorđevići imeli tudi v Sloveniji.

Drnovšek odgovarjal na vprašanja
27. 02. 2001 00.00
Pred državnim zborom je danes odgovarjal na vprašanja opozicijskih poslancev predsednik vlade Janez Drnovšek. Potem ko je minuli teden vprašanje že zastavil Zmago Jelinčič (SNS), sta preostali dve opozicijski vprašanji predsedniku vlade Janezu Drnovšku danes zastavila Marko Diaci (SMS) in Alojz Sok (NSi). Prvega je zanimalo, kako je s pravnim statusom Unicefa v Sloveniji in prostovoljnim prispevkom vlade tej humanitarni organizaciji, medtem ko se je vprašanje slednjega nanašalo na zakon o telekomunikacijah oziroma povračilo sredstev prizadetim občanom in lokalnim skupnostim.

Nadaljevanje konference na Bledu
24. 02. 2001 00.00
Na Bledu se danes nadaljuje mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, ki jo v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo organizira nevladna organizacija ISCOMET s sedežem v Mariboru. Več kot sto strokovnjakov, politikov, verskih dostojanstvenikov iz držav JV Evrope in mednarodnih organizacij razpravlja o dosežkih in pomanjkljivostih v razvoju demokracije, obnovi in zaščiti kulturne dediščine manjšin ter prispevku verskih skupnosti k spravi. Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta stabilnosti, to je omizju za demokratizacijo in človekove pravice.

Srečanje Bohinca in Vreska
05. 02. 2001 00.00
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je sprejel namestnika hrvaškega notranjega ministra Josipa Vreska, s katerim sta govorila o sodelovanju na področju preprečevanja ilegalnih migracij in vračanju tujcev, preprečevanju mejnih incidentov in strategiji vključevanja v EU.

Počasna vrnitev beguncev
30. 01. 2001 00.00
Več kot pet let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, ima več kot milijon državljanov BiH še vedno status begunca, je na okrogli mizi, posvečeni vračanju beguncev, ki jo je ministrstvo BiH za begunce in človekove pravice priredilo v Banja Luki, dejal predsednik sveta ministrov BiH Martin Raguž. Pojasnil je, da na podlagi dostopnih podatkov danes še najmanj 625 tisoč državljanov BiH živi v 42 državah sveta, kjer imajo status begunca, v sami BiH pa je razseljenih več kot pol milijona njenih državljanov.

Vračanje na domove še pred pomladjo?
14. 01. 2001 00.00
Prebivalci Loga pod Mangartom še vedno živijo v začasnih prebivališčih. Zelo mogoče pa je, da se bodo nekateri na svoje domove vrnili še pred pomladjo, torej prej kot je bilo načrtovano. V prejšnjem tednu so se sešli predstavniki krajanov, občine, civilne zaščite in novega strokovnega odbora ministrstva za okolje in prostor. V pogovorih so oblikovali predlog za ponovno naselitev vasi in popravilo ceste skozi dolino Koritnice.

Telekom Slovenije kupuje makedonski Telekom
13. 12. 2000 00.00
Slovenska vlada bi se morala na jutrišnji seji izreči o nakupu večinskega, 51-odstotnega deleža v makedonskem Telekomu, za katerega si prizadeva Telekom Slovenije, ter sprejeti usmeritev o modelu lastninjenja Telekoma. V nasprotnem primeru možnost za nakup v Makedoniji odpade, ker brez soglasja večinskega lastnika v petek, 15. decembra, ko se izteče rok za oddajo ponudb, svoje ponudbe ne bi mogli oddati, je v pogovoru za časnik Večer med drugim povedal predsednik uprave Telekoma Slovenije Marjan Podobnik.

Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.

Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena

Rusi utirili skrivnostni vojaški satelit
25. 09. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu danes ob 12.10 po srednjeevropskem času z leve izstrelitvene rampe na ploščadi 45 izstrelili dvostopenjsko ukrajinsko nosilno raketo zenit-2, ki je deset minut kasneje v načrtovano orbito utirila ruski vojaški satelit z uradnim imenom Kosmos-2372. Satelit so prvotno nameravali izstreliti 8. in nato 28. avgusta. Vzroka preložitev nista znana, podatkov o satelitu in njegovi orbiti pa ruski uradni viri niso navedli.

Patten na obisku v Sarajevu
22. 09. 2000 00.00
Bosna in Hercegovina je ena izmed držav jugovzhodne Evrope, s katero želi EU vzpostaviti partnerske odnose, v zameno pa pričakuje izpolnitev nekaterih pogojev, nujnih za celovito sodelovanje med BiH in EU, je danes v okviru svojega krajšega obiska v Sarajevu izjavil evropski komisar za zunanjo politiko Christopher Patten. Patten se je sestal z vodilnimi predstavniki v BiH, med drugim tudi z visokim civilnim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem.

Ljubljana gosti vse več turistov
03. 08. 2000 15.22
Samo julija so v slovenskem glavnem mestu zabeležili za dobrih 17 odstotkov več nočitev kot julija lani, kažejo podatki ljubljanskega Turistično informativnega centra (TIC). Na podlagi tega ljubljanski turistični delavci pričakujejo tudi v poletnih mesecih večji obisk turistov kot lani, ko so v slovenski prestolnici v vsem letu zabeležili več kot 319.000 nočitev. Lani poleti je bil obisk turistov v Sloveniji nekoliko manjši kot prejšnja leta, medtem ko se je v Ljubljani povečal za dva odstotka v primerjavi z letom prej, podatki o obisku v zadnjih treh mesecih pa kažejo, da bo letošnji obisk turistov v slovenski prestolnici še neprimerno večji.

Vračanje dohodnine po obrokih
03. 08. 2000 08.08
Davčna uprava nekaterim državljanom vrača dohodnino v obrokih. Zadeva je precej specifična, saj zadeva le tiste davčne zavezance, ki so v lanskem letu prejeli manj kot 45 odstotkov povprečne plače.

Ilegalci v Sloveniji
26. 07. 2000 20.17
Slovenska policija je med 1. januarjem in 30. junijem letos zaradi ilegalnih prehodov državne meje obravnavala 11.876 tujcev oz. za šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ obravnavanih ilegalcev je v Slovenijo prišlo prek sosednje Hrvaške, kar 7261 tujcev, kar je v primerjavi z lani 69 odstotkov več.Slovenija postaja ciljna država za določene kategorije ilegalnih migrantov, kar vpliva na razvoj najrazličnejših kriminalnih dejavnosti, tudi organiziranega kriminala, in s tem posledično na splošno varnost v državi. Države članice EU od Slovenije zahtevajo in pričakujejo, da bo v preprečevanje ilegalnih migracij vložila toliko naporov.V prvi polovici leta so kriminalisti obravnavali 380 kaznivih dejanj nedovoljenega prestopa državne meje, kar je 20 odstotkov manj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na podlagi sporazumov so tujim varnostnim organom v prvi polovici leta vrnili 2566 oseb, kar je 42 odstotkov več. To pa še vedno predstavlja komaj 22 odstotkov vseh prijetih tujcev, ki prestopijo na nezakonit način državno mejo.

10 milijonov evrov pomoči za Hrvaško
18. 07. 2000 16.17
Ob ugotovitvi, da vračanje beguncev na Hrvaškem prepočasi poteka, je Evropska komisija danes za pospeševanje procesa namenila 10 milijonov evrov.

Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.