vračanje
Hrvaški poslanci o mednarodnih pritiskih na Hrvaško
25. 03. 1998 09.01
Člani odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora so v današnji razpravi o mednarodnem položaju Hrvaške govorili tudi o povečanih pritiskih mednarodne skupnosti na državo. Zunanji minister Mate Granić je uvodoma dejal, da je trenutni zunanjepolitični položaj zapleten in občutljiv, določajo pa ga procesi v vzhodni Slavoniji, vračanje beguncev, uresničevanjem mirovnega sporazuma v BiH ter položajem demokratičnih ustanov v državi, pri čemer je po njegovih besedah posebej pomemben položaj elektronskih medijev. Granić meni, da bi morala Hrvaška izpolnjevati vse obveznosti, ki jih je sprejela, da ne bi nikomur dajala povoda za pritiske, obenem pa mora "biti trdna v argumentiranem odporu proti vsakršnemu neumestnemu pritisku, ki žali in načenja dostojanstvo države ter osebe in institucije predsednika republike".
V petek 13. marca bo vlada predstavila predlog proračuna
11. 03. 1998 16.24
Premier Janez Drnovšek je na novinarski konferenci napovedal, da bo vlada predvidoma v petek, 13. marca, predstavila končni predlog proračuna za tekoče leto, natančneje pa o državni blagajni ni želel govoriti, ker sklepna usklajevanja o posameznih postavkah še potekajo. V zvezi z vračanjem kmetijskih zemljišč in gozdov Cerkvi je predsednik vlade znova opozoril na razsodbo ustavnega sodišča, po katerem je Cerkev upravičena do vračanja v naravi, ter poudaril, da se je vladna koalicija uskladila o vseh vprašanjih denacionalizacije, v zvezi z 19. členom zakona, ki določa, da naj bi omejili vračanje premoženja v naravi v primerih, v katerih je Cerkev gozdove in kmetijska zemljišča dobila s fevdalnimi listinami. O tej točki naj bi odločili poslanci, ker so mnenja deljena. Premier je tudi pojasnil, da pogajanja o odkupu gozdov od Cerkve še potekajo in da obe pogajalski strani čakata na razplet pri sprejemanju novele zakona o denacionalizaciji. Premier je na vprašanje o odnosih z ZRJ povedal, da je za zdaj dejstvo le, da je do sestanka prišlo. Pričakovanja, da bi Slovenija zaradi gospodarskih pritiskov normalizirala odnose z ZRJ, pa so nerealna, je zatrdil premier. Slovenija bo vztrajala pri načelni politiki in ne misli popustiti nenavadnim pritiskom, kot je prepoved uvoz slovenskega blaga.
Srbi na Hrvaškem zagrozili, da bodo zapustili parlament
17. 02. 1998 18.09
Srbi na Hrvaškem so danes zagrozili, da bodo zapustili hrvaški parlament in vse ostale državne funkcije, če obljube hrvaškega predsednika Franja Tudjmana ne bodo izpolnjene, je za beograjsko tiskovno agencijo Tanjug pojasnil vodja Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Vojislav Stanimirović. Srbi zahtevajo sočasno vračanje vseh beguncev v vzhodno Hrvaško in ne samo Hrvatov. Poleg tega zahtevajo tudi več zagotovil glede njihove varnosti na območju, kjer živijo. V primeru, da njihove zahteve do 15. marca ne bodo izpolnjene, bodo srbski predstavniki zapustili vse funkcije, je povedal Stanimirović.
Po mnenju ministra Bergauerja dve možnosti glede zakona o bencinskem tolarju
10. 02. 1998 17.25
Predlog rebalansa nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki ga je vlada nedavno poslala v parlamentarno obravnavo, spremlja tudi nov zakon o bencinskem tolarju. Vendar pa je v postopku obravnave tudi predlog zakona o bencinskem tolarju, ki sta ga že leta 1994 vložila poslanca Branko Janc (LDS) in Rafael Kužnik (SNS), ter trenutno čaka na drugo obravnavo. Kot je na predstavitvi brošure "Prometna politika za vsakogar" dejal minister za promet in zveze Anton Bergauer, sta dve možnosti: umik predloga zakona dveh poslancev ali pa njun predlog dopolniti z vladnim.
Tudi nemški vojni zločinci na seznamu lastnikov bančnih računov v švicarskih bankah
04. 12. 1997 00.00
Simon Wiesenthal je v Los Angelesu izjavil, da je na seznamu lastnikov bančnih računov, za katerimi se je izgubila sled in nimajo dedičev, ki ga je 29. oktobra objavila Zveza švicarskih bančnikov, tudi 52 imen domnevnih nacističnih vojnih zločincev. Na seznamu, ki so ga švicarske banke objavile zaradi obtožb, da zavirajo vračanje premoženja žrtvam holokavsta, je več kot 14.000 imen švicarskih in tujih državljanov, ki od konca druge svetovne vojne niso zahtevali svojih hranilnih vlog v skupni vrednosti 17,8 milijonov švicarskih frankov.