vrednote
Odločitvi ministrstev na podlagi zakonov
11. 07. 2001 00.00
Tako je bila ministrica za kulturo Andreja Rihter v komentarju skopa in je zgolj pojasnila, da izhaja odločitev o zavrnitvi zahtevka za vrnitev Blejskega otoka v naravi iz tega, da je slednji "zavarovan s strani ministrstva za kulturo po zakonu o varovanju kulturne dediščine in prav tako po zakonu o naravni kulturni dediščini, kar potem varuje tudi vse ostale predpise". Njen ministrski kolega Franc But pa je zatrdil, da kasneje sprejeti zakoni - v tem primeru zakon o ohranjanju narave iz leta 1999 - ne morejo posegati retrogradno nazaj v že pridobljene pravice, omenjeni zakon pa sicer govori o omejitvah v pravnem prometu, kar po njegovih besedah denacionalizacija ni.
Slovesnost na Šentilju
29. 06. 2001 00.00
Na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj-Spielfeld na slovensko-avstrijski meji je avstrijska vojska danes pripravila slovesnost ob deseti obletnici akcije, v kateri je v času vojne za Slovenijo 7500 njenih pripadnikov zavarovalo meddržavno mejo. Udeležence sta pozdravila obrambna ministra Avstrije in Slovenije, Herbert Scheibner in Anton Grizold. Slednji, ki je na delovnem obisku pri avstrijskem kolegu, je podporo Avstrije na zvezni in deželni ravni ter podporo v srcih prebivalcev Avstrije v času vojne za Slovenijo označil za dragoceno in neprecenljivo za mlado državo, ki še ni imela posebne mednarodne podpore. Scheibner pa je državljanom Slovenije čestital za odločitev o osamosvojitvi in za dosežke slovenske države v zadnjem desetletju. Obrambna ministra sta tudi odkrila spominsko ploščo, ki spominja na dogodke na slovensko-avstrijski meji pred desetimi leti.
Navdušenje nad sončnim mrkom
21. 06. 2001 00.00
Prebivalci in obiskovalci južne Afrike so z velikim navdušenjem spremljali prvi sončev mrk v novem tisočletju. Mrk se je začel ob 12.57 po srednjeevropskem času ob angolski obali. Nato je potoval preko Zambije, Zimbabveja in Mozambika ter nad Madagaskarjem, kjer so ga videli ob 16.15, nato pa je izginil v sončnem zahodu nad Indijskim oceanom. V Angoli je pojav opazovalo 60 tisoč ljudi, med njimi tudi predsednik države Jose Eduardo dos Santos in 500 tujih turistov, ki so odpotovali v ribiško mesto Sumbe, da bi spremljali ta edinstveni dogodek. Prestolnica Luanda je bila skoraj zapuščena, v nekaterih delih države se je temperatura zraka ob mrku z 28 stopinj spustila na 10 stopinj Celzija.
Podpora celovitosti Makedonije
09. 06. 2001 00.00
Srednjeevropski predsedniki so ob koncu dvodnevnega srečanja v italijanski Verbanii podprli ozemeljsko celovitost Makedonije, ob tem pa izrazili upanje v spoštovanje pravic manjšin in medetnični dialog v tej državi. V sklepni izjavi so najostreje obsodili vse oblike ekstremizma, težnje po etnično čisti državi in kršitve človekovih pravic. Gostitelj srečanja, italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, je poudaril, da bi predsedniki na prihodnjem srečanju radi videli tudi Makedonijo. Sicer bo prihodnje, deveto srečanje srednjeevropskih predsednikov potekalo v Sloveniji. Letošnjega srečanja se je udeležilo 14 predsednikov, med njimi slovenski predsednik Milan Kučan, prvič pa tudi predsednika ZRJ in Moldavije, Vojislav Koštunica in Vladimir Voronin.
Predsedniki o gradnji skupne Evrope
08. 06. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se udeležuje dvodnevnega srečanja štirinajstih predsednikov srednjeevropskih držav, ki poteka v italijanskem kraju Verbania ob jezeru Lago Maggiore. Na letošnjem, že osmem srečanju, bodo predsedniki tradicionalno govorili o vlogi srednjeevropskih držav pri gradnji skupne Evrope. To bo tudi priložnost za izmenjavo pogledov na aktualna dogajanja v Evropi, ob robu pa je pričakovati številne dvostranske pogovore.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Nekaj dni pred kongresom stranke SDS je poslanec stranke in župan Tržiča Pavel Rupar napovedal izstop iz izvršilnega odbora stranke. Do razhajanj med poslansko skupino in Pavlom Ruparjem naj bi prišlo zaradi spora glede vodenja komisije za Slovence po svetu. Za predsednika komisije je bi namreč imenovan Franc Pukšič, kar naj bi bil povod za napovedan odstop Ruparja iz izvršilnega odbora stranke.
Poziv za svobodno odločanje
11. 05. 2001 00.00
Skupina predstavnikov civilne družbe je v javnost poslala pismo z naslovom Za svobodo odločanja. 35 podpisnikov, od katerih jih je večina znanih Slovenk in Slovencev, verjamejo, da je predlagani referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo groba kršitev človekovih pravic. Svoboda odločanja je osnovna civilizacijska pridobitev, podpisani pa verjamejo, da je Slovenija danes dovolj pluralna in tolerantna, da se ji zaradi posluha za pravice manjšine ni treba bati za skupne vrednote, državljani in državljanke pa so dovolj zreli in solidarni, da v svobodi drugega na vidijo grožnje svoji svobodi.
V Trstu proslavili 60-letnico OF
30. 04. 2001 00.00
Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) sinoči v Kulturnem domu v Trstu pripravila proslavo ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkestri in pevski zbori, ki delujejo v okviru ZSKD, in mladi recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Neuslišana zahteva cerkve
18. 04. 2001 00.00
Oddelek za gospodarstvo Upravne enote Radovljica je s četrto delno odločbo zavrnil zahtevo ljubljanske nadškofije za denacionalizacijo nekaj nad 8.000 hektarov podržavljenih zemljišč, ki ležijo v Triglavskem narodnem parku (TNP). Celotna zahteva ljubljanske nadškofije se sicer nanaša na 21.000 hektarov zemljišč, od katerih jih približno 5000 leži izven TNP.
Čestitke za operacijo v Čečeniji
15. 04. 2001 00.00
Poglavar ruske pravoslavne cerkve, patriarh Aleksej II. je danes med velikonočno mašo, ki se je je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, čestital ruskim vojakom za njihovo operacijo v Čečeniji, je poročala agencija RIA-NOVOSTI. Aleksej II. je med praznično mašo v moskovski cerkvi Jezusa Odrešenika dejal, da ruski vojaki varujejo prebivalce Čečenije pred tistimi, ki v republiki izvajajo zločine in dodal, da je ruski predsednik "napravil pravi korak", ko je včeraj v Čečeniji obiskal ruske vojake.
Člani društva Triglav na obisku v Sloveniji
13. 04. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel mlade člane Slovenskega kulturno - umetniškega društva Triglav iz Stuttgarta. Predsednica društva Ana Štuhec je predsednika seznanila z dejavnostmi mladih v najstarejšem slovenskem društvu v nemški zvezni deželi Baden-Wuerttemberg. Društvo je lani praznovalo 30-letnico delovanja in poučevanja slovenščine. Člani društva se sicer mudijo v Sloveniji, da bi obogatili svoje znanje o matični domovini, njeni kulturni dediščini in slovenskem jeziku, so sporočili iz urada predsednika.
Koper proti gradnji sežigalnice
10. 04. 2001 00.00
Državljanska akcija proti toksinom v okolju DEA Klub iz Ankarana se pridružuje Koordinacijskemu odboru (KO) za čisto okolje osmih krajevnih skupnosti (KS) Mestne občine Koper (MOK), ki se ne strinja z gradnjo sežigalnice v Luki Koper. DEA Klub zato poziva mestni svet MOK, ki naj bi o gradnji sežigalnice v Luki predvidoma razpravljal na seji v četrtek, 12. aprila - predvidoma naj bi na seji razpravljali tudi o odloku začasnega zavarovanja reke Dragonje s pritoki, z namenom, da se ohranijo naravne vrednote tega območja -, da sprejme sklep o negativnem stališču do gradnje sežigalnice v koprski Luki.
Evropski ministri o kulturni dediščini
07. 04. 2001 00.00
V Portorožu se je končala dvodnevna peta evropska konferenca ministrov, odgovornih za kulturno dediščino. Udeleženci ministrskega srečanja so kot osrednjo temo obravnavali kulturno dediščino v središču gospodarskih, političnih in družbenih procesov v novem tisočletju.
Knjiga o slovenskih izseljencih na Švedskem
15. 03. 2001 00.00
V založbi ZRC je izšla knjiga Zgodbe in pričevanja, Slovenci na Švedskem avtorice Marine Lukšič-Hacin. Delo je nastalo kot nadaljevanje lani objavljene avtoričine doktorske disertacije Multikulturalizem in migracije, ki govori o multikulturalizmu na Švedskem, v novi knjigi pa se avtorica posveča le slovenskim izseljencem. V študiji se prepletajo avtoričini dnevniški zapisi, ki so nastali med raziskovanjem na terenu, ter obdelava arhivskega gradiva o Slovencih in izseljeniških organizacijah na Švedskem, glavnina knjige pa je posvečena osebnim pričevanjem izseljencev.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Tudi desničarji proti globalizaciji
25. 02. 2001 00.00
V konferenčni dvorani tržaške železniške postaje je sinoči pod naslovom "Trst kot vrh italijanstva v srednji Evropi: ideje in načrti proti globalizaciji" potekal posvet proti globalizaciji, ki ga je priredilo italijansko skrajnodesničarsko gibanje Forza Nuova (Nova sila - NS). To gibanje je napovedovalo tudi manifestacijo in povorko proti zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino in je nanjo povabilo skrajnodesničarska gibanja iz cele Evrope, a so oblasti shod prepovedale. Niso pa prepovedale omenjenega posveta, saj je šlo za zasebno pobudo v zaprtem prostoru. Posvet je nadzorovalo veliko število pripadnikov policije in orožnikov.
Vrednote in cilji Kyocere
23. 02. 2001 00.00
Kyocera je ena vodilnih japonskih tehnoloških korporacij, ki je nastala leta 1959 v Kyotu kot majhno podjetje za izdelavo keramike. Danes se Kyocera udejstvuje na mnogih področjih visoke tehnologije, med katerimi velja omeniti predvsem ekologijo, telekomunikacije, prevodnike, optično opremo, računalništvo …
Rim potrdil podporo Sloveniji
20. 02. 2001 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je drugi dan uradnega obiska v Italiji ločeno srečal z italijanskim predsednikom Carlom Azegliom Ciampijem, predsednikom senata Nicolo Mancinom in kandidatom desnosredinskih strank za novega italijanskega premiera Silviom Berlusconijem. Vsi trije so izrazili zadovoljstvo nad nedavnim sprejetjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino, Sloveniji pa zagotovili italijansko podporo pri vstopanju v Evropsko unijo. Premier Drnovšek je obiskal tudi Vatikan, kjer se je srečal z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Angelom Sodanom. Kot je povedal, sta s Sodanom v neformalnem pogovoru ocenila odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, o dvostranskem sporazumu o pravnih vprašanjih pa nista podrobneje govorila.
Shopping & Fucking v Cankarjevem domu
16. 02. 2001 00.00
V Cankarjevem domu v Ljubljani je gostovalo berlinsko gledališče Schaubühne am Lehniner Platz s predstavo mladega britanskega dramatika Marka Ravenhilla Shoping & Fucking, v režiji Thomasa Ostermeierja.
Mednarodno leto boja proti rasizmu
10. 02. 2001 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto boja proti rasizmu, rasni diskriminaciji in ksenofobiji. V Deklaraciji ZN za novo tisočletje so države članice med drugim izpostavile zlasti nekatere temeljne vrednote, ki so še posebej pomembne za mednarodne odnose v 21. stoletju, in sicer svobodo, enakopravnost, solidarnost, strpnost, spoštovanje narave in pomen skupne odgovornosti, so sporočili iz slovenskega društva za ZN.
ZSSS poziva k strpnosti
06. 02. 2001 00.00
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je na aktualno problematiko v zvezi z ilegalnimi prebežniki odzvala z javnim pozivom vsem prebivalcem Slovenije k večji k strpnosti in spoštovanju pravic beguncev in azilantov. Po besedah izvršnega sekretarja Pavla Vrhovca bi morala lahkotnost, s katero so se nestrpnost in sovraštvo do tujcev vtihotapile v naše življenje, vse, predvsem pa oblast, resno zaskrbeti. Skupaj preprečimo poskuse, ki ogrožajo vrednote, ki jih prinaša boljši svet, svet brez sovraštva in nestrpnosti, pozivajo svobodni sindikati.
Rupel čestital Powellu
23. 01. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je novemu državnemu sekretarju ZDA Colinu Powellu čestital ob prevzemu dolžnosti. V čestitki je Rupel poudaril, da Slovenijo in ZDA družijo številne skupne vrednote, med katerimi je izpostavil predvsem podporo demokraciji, človekovim pravicam in tržnemu gospodarstvu.
Somaševanje Bozanića in Rodeta
14. 01. 2001 00.00
Prvi pastir cerkve na Hrvaškem - zagrebški nadškof in metropolit Josip Bozanić - je ob sklepu že 13. tradicionalne prireditve Božičnih dnevov hrvaških katoličanov v Sloveniji v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani ob somaševanju ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta vodil praznično bogoslužje.
Izjava Komisije Pravičnost in mir
08. 01. 2001 00.00
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je pripravila posebno izjavo oziroma "apel javnosti" proti izkoriščanju zaposlenih in za zaščito družine, v kateri med drugim ugotavlja, da so v Sloveniji razmere pri zaposlovanju žensk in varstvu materinstva ter družinskega življenja zaskrbljujoče. Pri tem komisija posebej opozarja na problem podaljševanja delovnega časa v nekaterih dejavnostih, zlasti v trgovini, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske.
Kučan o slovenski prihodnosti
26. 12. 2000 00.00
Vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO sta za Slovenijo najboljša možna izbira pri odločanju o prihodnosti države, meni predsednik republike Milan Kučan. Kar zadeva odnose s sosednjimi državami, je predsednik v prednovoletnem pogovoru za STA, v katerem je odgovarjal tudi na vprašanja o slovenski zunanji politiki, izrazil željo, "da ne bi delali državne politike na umetnih incidentih", politične spremembe v Srbiji pa lahko po njegovem mnenju pripomorejo tudi k hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, BiH in Makedonijo.
Lastna država je odgovornost
24. 12. 2000 00.00
Po slavnostni seji državnega zbora je bila sinoči v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma osrednja državna počastitev 26. decembra, dneva samostojnosti. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je sicer povzel zgodovinsko pot Slovencev do samostojnosti in neodvisnosti, je poudaril, da lastna država ni samoumevna, je pa velika odgovornost. "To, kar smo uspeli dobiti pred desetimi leti, ni nekaj, kar bi nam v zgodovinskem in svetovnem kontekstu povsem samoumevno pripadalo. Zelo dolgo smo čakali na to. Zato bi bilo prav, da svojo državo cenimo in spoštujemo. Da jo napravimo čimboljšo in prijazno, čim bolj odprto in dosegljivo vsem državljanom."
Fischer jutri v Sloveniji
06. 12. 2000 00.00
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer bo jutri prispel na tradicionalni zasebni delovni pogovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Iz urada predsednika Kučana so sporočili, da naj bi sogovornika v Ljubljani izmenjala poglede na aktualna dogajanja v obeh državah ter dvostransko in multilateralno sodelovanje. Po pogovorih, ki bodo pozno popoldne, je v Vili Podrožnik predvidena izjava za javnost. Fischer prihaja na obisk v Slovenijo prav v času, ko so se v avstrijski javnosti ponovno pojavile že večkrat slišane zahteve, da bi vstop Slovenije v Evropsko unijo pogojili z odpravo Avnojskih sklepov.
Matineja na ptujskem gradu
03. 12. 2000 00.00
Pokrajinski muzej Ptuj je danes na ptujskem gradu pripravil matinejo, v okviru katere so odprli dve ločeni razstavi. V razstavišču v drugem nadstropju je na ogled razstava slik na steklo, ki jo je pripravila Monika Simonič, v palaciju pa so predstavili način obrambe vinogradov proti toči od zadnjih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Avtor te razstave je Andrej Brence. Z matinejo se Pokrajinski muzej Ptuj pridružuje prireditvam ob spominu na 200. obletnico rojstva Franceta Prešerna.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
Peterle prejel Evropski prstan dr. Mocka
18. 11. 2000 00.00
Predstavnik krščanskodomoljubnega gibanja Reichsbund iz Avstrije je v Mariboru zunanjemu ministru Alojzu Peterletu za njegov pomemben prispevek h krepitvi evropskih integracij vročil visoko priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov Reichsbunda, ki so v Mariboru sodelovali na študijskih dnevih njihove organizacije, tudi bivši avstrijski podpredsednik vlade in zunanji minister dr. Alois Mock, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, bivši glavar Štajerske dr. Josef Krainer in mariborski župan Boris Sovič. Po besedah dr. Mocka je Peterle veliko storil za svobodo in neodvisnost svoje države ter za krepitev evropskih integracij. V zvezi s tem je spomnil na osamosvojitvena prizadevanja in izrazil upanje, da bo Slovenija čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Evropa ni imela še nikoli tako velikih možnosti za to, da bi živela združena in v miru, je dejal Mock in poudaril, da sloni prihodnost Evrope na mladih, zato bi se morali mladi iz različnih evropskih držav čim več srečevati, sodelovati, izmenjavati v okviru študijskih programov in nasploh družiti. Ko se je Lojze Peterle zahvalil za visoko priznanje, je med drugim dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi dosegla že zelo veliko, kljub temu pa jo čakajo še pomembne naloge, med katere sodi tudi uveljavitev vrednot, na katerih je zrasla zahodna Evropa. Ravno te vrednote pa so tiste, za katere se je in se še zavzema dr. Alois Mock. Za dobitnika priznanja in goste je nato pripravil sprejem mariborski župan Boris Sovič, zvečer pa bo v hotelu Slavija ples, ki ga organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Evropske prstane dr. Aloisa Mocka podeljujejo od 1995 leta, doslej pa so jih prejeli dr. Alois Mock, dr. Silvius Magnago, Peter Quendler, prof. dr. Wladyslaw Bartoszewski in dr. Franz Fischler.