vrednote
Drnovšek pisal Bushu
24. 09. 2001 00.00
Premier Drnovšek je v pismu ameriškemu predsedniku Bushu zagotovil trdno privrženost Slovenije mednarodni protiteroristični koaliciji.
EU podpira ukrepe ZDA
22. 09. 2001 00.00
Predsedniki vlad in držav članic EU so podprli ameriške povračilne ukrepe za nedavni teroristični napad. Pripravljene so ukrepati, vsaka glede na lastna sredstva, so med drugim zapisale v sklepih zasedanja.
Koalicija EU proti terorizmu
22. 09. 2001 00.00
Predsedniki vlad in držav Evropske unije so izrazili pripravljenost, da države članice aktivno podprejo ameriške povračilne ukrepe, vsaka država glede na lastna sredstva. Odločitve EU so podprle tudi vse države kandidatke, med njimi tudi Slovenija.
Profil terorista samomorilca
15. 09. 2001 00.00
19 teroristov, ki je izvedlo doslej največjo in najbolj krvavo teroristično akcijo, je bilo pripravljenih za svoje dejanje umreti. Kdo so teroristi - samomorilci, zakaj so se pripravljeni žrtvovati za povsem nerazumljive in brezumne cilje, ter kako je mogoče, da človek postane stroj za ubijanje?
Dan žalovanja za žrtvami
14. 09. 2001 00.00
Ob dnevu žalovanja so s tremi minutami molka po vsej Evropi izrazili sožalje nad žrtvami torkovega napada v ZDA. Žalovanju se je pridružila tudi Slovenija.
ZDA iščejo bin Ladna
15. 09. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je potrdil, da je savdski milijarder Osama bin Laden glavni osumljenec za torkove teroristične napade v New Yorku in Washingtonu.
V petek dan žalovanja
13. 09. 2001 00.00
Zunanji ministri EU so petek, 14. september, razglasili za dan žalovanja ter Evropejce pozvali, naj žrtve terorističnega napada v ZDA točno opoldne počastijo s tremi minutami molka.
Rave parada prvič tudi v Španiji
06. 09. 2001 00.00
V Barceloni bodo 15. septembra pripravili prvo rave parado. Prireditelji so sporočili, da na ulični zabavi po vzoru berlinske Love Parade in Street Parade, ki jo prirejajo v Zürichu, pričakujejo kakih 100.000 ljudi.
Prvi dan šole
03. 09. 2001 00.00
Danes se je v šole podalo 290.000 šolarjev in dijakov, od tega 22.000 prvošolcev. Za njihovo varno pot v šolo skrbi povečano število policistov, ob cestah pa so postavljeni tudi znaki, ki voznike opozarjajo, kje potekajo šolske poti.
Župnijstvo noče odškodnine
28. 08. 2001 00.00
Blejsko župnijstvo ne namerava spremeniti denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev Blejskega otoka v naravi.
Manu Chao v Trbižu
12. 07. 2001 00.00
Glasbeni Festival brez meja (No borders music festival), je že četrtič zapored potekal na Bledu, v Celovcu in v Trbižu. Festival predstavlja glasbene vrednote različnih kultur in pomeni za vse ljubitelje glasbe zanimiv dogodek, saj se na festivalu predstavljajo umetniki klasične, etno in jazz glasbe.
Odločitvi ministrstev na podlagi zakonov
11. 07. 2001 00.00
Tako je bila ministrica za kulturo Andreja Rihter v komentarju skopa in je zgolj pojasnila, da izhaja odločitev o zavrnitvi zahtevka za vrnitev Blejskega otoka v naravi iz tega, da je slednji "zavarovan s strani ministrstva za kulturo po zakonu o varovanju kulturne dediščine in prav tako po zakonu o naravni kulturni dediščini, kar potem varuje tudi vse ostale predpise". Njen ministrski kolega Franc But pa je zatrdil, da kasneje sprejeti zakoni - v tem primeru zakon o ohranjanju narave iz leta 1999 - ne morejo posegati retrogradno nazaj v že pridobljene pravice, omenjeni zakon pa sicer govori o omejitvah v pravnem prometu, kar po njegovih besedah denacionalizacija ni.
Cerkev ne bo dobila blejskega otoka
11. 07. 2001 00.00
Kulturno ministrstvo je blejskemu župnijstvu kot denacionalizacijskemu upravičencu poslalo sporočilo, da vrnitev otoka v naravi ni mogoča. Zahtevek za vrnitev lahko dopolnijo z zahtevkom za izplačilo odškodnine.
Slovesnost na Šentilju
29. 06. 2001 00.00
Na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj-Spielfeld na slovensko-avstrijski meji je avstrijska vojska danes pripravila slovesnost ob deseti obletnici akcije, v kateri je v času vojne za Slovenijo 7500 njenih pripadnikov zavarovalo meddržavno mejo. Udeležence sta pozdravila obrambna ministra Avstrije in Slovenije, Herbert Scheibner in Anton Grizold. Slednji, ki je na delovnem obisku pri avstrijskem kolegu, je podporo Avstrije na zvezni in deželni ravni ter podporo v srcih prebivalcev Avstrije v času vojne za Slovenijo označil za dragoceno in neprecenljivo za mlado državo, ki še ni imela posebne mednarodne podpore. Scheibner pa je državljanom Slovenije čestital za odločitev o osamosvojitvi in za dosežke slovenske države v zadnjem desetletju. Obrambna ministra sta tudi odkrila spominsko ploščo, ki spominja na dogodke na slovensko-avstrijski meji pred desetimi leti.
Navdušenje nad sončnim mrkom
21. 06. 2001 00.00
Prebivalci in obiskovalci južne Afrike so z velikim navdušenjem spremljali prvi sončev mrk v novem tisočletju. Mrk se je začel ob 12.57 po srednjeevropskem času ob angolski obali. Nato je potoval preko Zambije, Zimbabveja in Mozambika ter nad Madagaskarjem, kjer so ga videli ob 16.15, nato pa je izginil v sončnem zahodu nad Indijskim oceanom. V Angoli je pojav opazovalo 60 tisoč ljudi, med njimi tudi predsednik države Jose Eduardo dos Santos in 500 tujih turistov, ki so odpotovali v ribiško mesto Sumbe, da bi spremljali ta edinstveni dogodek. Prestolnica Luanda je bila skoraj zapuščena, v nekaterih delih države se je temperatura zraka ob mrku z 28 stopinj spustila na 10 stopinj Celzija.
Podpora celovitosti Makedonije
09. 06. 2001 00.00
Srednjeevropski predsedniki so ob koncu dvodnevnega srečanja v italijanski Verbanii podprli ozemeljsko celovitost Makedonije, ob tem pa izrazili upanje v spoštovanje pravic manjšin in medetnični dialog v tej državi. V sklepni izjavi so najostreje obsodili vse oblike ekstremizma, težnje po etnično čisti državi in kršitve človekovih pravic. Gostitelj srečanja, italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, je poudaril, da bi predsedniki na prihodnjem srečanju radi videli tudi Makedonijo. Sicer bo prihodnje, deveto srečanje srednjeevropskih predsednikov potekalo v Sloveniji. Letošnjega srečanja se je udeležilo 14 predsednikov, med njimi slovenski predsednik Milan Kučan, prvič pa tudi predsednika ZRJ in Moldavije, Vojislav Koštunica in Vladimir Voronin.
Predsedniki o gradnji skupne Evrope
08. 06. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se udeležuje dvodnevnega srečanja štirinajstih predsednikov srednjeevropskih držav, ki poteka v italijanskem kraju Verbania ob jezeru Lago Maggiore. Na letošnjem, že osmem srečanju, bodo predsedniki tradicionalno govorili o vlogi srednjeevropskih držav pri gradnji skupne Evrope. To bo tudi priložnost za izmenjavo pogledov na aktualna dogajanja v Evropi, ob robu pa je pričakovati številne dvostranske pogovore.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Nekaj dni pred kongresom stranke SDS je poslanec stranke in župan Tržiča Pavel Rupar napovedal izstop iz izvršilnega odbora stranke. Do razhajanj med poslansko skupino in Pavlom Ruparjem naj bi prišlo zaradi spora glede vodenja komisije za Slovence po svetu. Za predsednika komisije je bi namreč imenovan Franc Pukšič, kar naj bi bil povod za napovedan odstop Ruparja iz izvršilnega odbora stranke.
Poziv za svobodno odločanje
11. 05. 2001 00.00
Skupina predstavnikov civilne družbe je v javnost poslala pismo z naslovom Za svobodo odločanja. 35 podpisnikov, od katerih jih je večina znanih Slovenk in Slovencev, verjamejo, da je predlagani referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo groba kršitev človekovih pravic. Svoboda odločanja je osnovna civilizacijska pridobitev, podpisani pa verjamejo, da je Slovenija danes dovolj pluralna in tolerantna, da se ji zaradi posluha za pravice manjšine ni treba bati za skupne vrednote, državljani in državljanke pa so dovolj zreli in solidarni, da v svobodi drugega na vidijo grožnje svoji svobodi.
V Trstu proslavili 60-letnico OF
30. 04. 2001 00.00
Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) sinoči v Kulturnem domu v Trstu pripravila proslavo ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkestri in pevski zbori, ki delujejo v okviru ZSKD, in mladi recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Neuslišana zahteva cerkve
18. 04. 2001 00.00
Oddelek za gospodarstvo Upravne enote Radovljica je s četrto delno odločbo zavrnil zahtevo ljubljanske nadškofije za denacionalizacijo nekaj nad 8.000 hektarov podržavljenih zemljišč, ki ležijo v Triglavskem narodnem parku (TNP). Celotna zahteva ljubljanske nadškofije se sicer nanaša na 21.000 hektarov zemljišč, od katerih jih približno 5000 leži izven TNP.
Čestitke za operacijo v Čečeniji
15. 04. 2001 00.00
Poglavar ruske pravoslavne cerkve, patriarh Aleksej II. je danes med velikonočno mašo, ki se je je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, čestital ruskim vojakom za njihovo operacijo v Čečeniji, je poročala agencija RIA-NOVOSTI. Aleksej II. je med praznično mašo v moskovski cerkvi Jezusa Odrešenika dejal, da ruski vojaki varujejo prebivalce Čečenije pred tistimi, ki v republiki izvajajo zločine in dodal, da je ruski predsednik "napravil pravi korak", ko je včeraj v Čečeniji obiskal ruske vojake.
Člani društva Triglav na obisku v Sloveniji
13. 04. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel mlade člane Slovenskega kulturno - umetniškega društva Triglav iz Stuttgarta. Predsednica društva Ana Štuhec je predsednika seznanila z dejavnostmi mladih v najstarejšem slovenskem društvu v nemški zvezni deželi Baden-Wuerttemberg. Društvo je lani praznovalo 30-letnico delovanja in poučevanja slovenščine. Člani društva se sicer mudijo v Sloveniji, da bi obogatili svoje znanje o matični domovini, njeni kulturni dediščini in slovenskem jeziku, so sporočili iz urada predsednika.
Koper proti gradnji sežigalnice
10. 04. 2001 00.00
Državljanska akcija proti toksinom v okolju DEA Klub iz Ankarana se pridružuje Koordinacijskemu odboru (KO) za čisto okolje osmih krajevnih skupnosti (KS) Mestne občine Koper (MOK), ki se ne strinja z gradnjo sežigalnice v Luki Koper. DEA Klub zato poziva mestni svet MOK, ki naj bi o gradnji sežigalnice v Luki predvidoma razpravljal na seji v četrtek, 12. aprila - predvidoma naj bi na seji razpravljali tudi o odloku začasnega zavarovanja reke Dragonje s pritoki, z namenom, da se ohranijo naravne vrednote tega območja -, da sprejme sklep o negativnem stališču do gradnje sežigalnice v koprski Luki.
Evropski ministri o kulturni dediščini
07. 04. 2001 00.00
V Portorožu se je končala dvodnevna peta evropska konferenca ministrov, odgovornih za kulturno dediščino. Udeleženci ministrskega srečanja so kot osrednjo temo obravnavali kulturno dediščino v središču gospodarskih, političnih in družbenih procesov v novem tisočletju.
Knjiga o slovenskih izseljencih na Švedskem
15. 03. 2001 00.00
V založbi ZRC je izšla knjiga Zgodbe in pričevanja, Slovenci na Švedskem avtorice Marine Lukšič-Hacin. Delo je nastalo kot nadaljevanje lani objavljene avtoričine doktorske disertacije Multikulturalizem in migracije, ki govori o multikulturalizmu na Švedskem, v novi knjigi pa se avtorica posveča le slovenskim izseljencem. V študiji se prepletajo avtoričini dnevniški zapisi, ki so nastali med raziskovanjem na terenu, ter obdelava arhivskega gradiva o Slovencih in izseljeniških organizacijah na Švedskem, glavnina knjige pa je posvečena osebnim pričevanjem izseljencev.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Tudi desničarji proti globalizaciji
25. 02. 2001 00.00
V konferenčni dvorani tržaške železniške postaje je sinoči pod naslovom "Trst kot vrh italijanstva v srednji Evropi: ideje in načrti proti globalizaciji" potekal posvet proti globalizaciji, ki ga je priredilo italijansko skrajnodesničarsko gibanje Forza Nuova (Nova sila - NS). To gibanje je napovedovalo tudi manifestacijo in povorko proti zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino in je nanjo povabilo skrajnodesničarska gibanja iz cele Evrope, a so oblasti shod prepovedale. Niso pa prepovedale omenjenega posveta, saj je šlo za zasebno pobudo v zaprtem prostoru. Posvet je nadzorovalo veliko število pripadnikov policije in orožnikov.
Vrednote in cilji Kyocere
23. 02. 2001 00.00
Kyocera je ena vodilnih japonskih tehnoloških korporacij, ki je nastala leta 1959 v Kyotu kot majhno podjetje za izdelavo keramike. Danes se Kyocera udejstvuje na mnogih področjih visoke tehnologije, med katerimi velja omeniti predvsem ekologijo, telekomunikacije, prevodnike, optično opremo, računalništvo …
Rim potrdil podporo Sloveniji
20. 02. 2001 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je drugi dan uradnega obiska v Italiji ločeno srečal z italijanskim predsednikom Carlom Azegliom Ciampijem, predsednikom senata Nicolo Mancinom in kandidatom desnosredinskih strank za novega italijanskega premiera Silviom Berlusconijem. Vsi trije so izrazili zadovoljstvo nad nedavnim sprejetjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino, Sloveniji pa zagotovili italijansko podporo pri vstopanju v Evropsko unijo. Premier Drnovšek je obiskal tudi Vatikan, kjer se je srečal z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Angelom Sodanom. Kot je povedal, sta s Sodanom v neformalnem pogovoru ocenila odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, o dvostranskem sporazumu o pravnih vprašanjih pa nista podrobneje govorila.