vrh EU
Vrh EU o prenovi
09. 12. 2000 00.00
Voditeljem članic Evropske unije je davi francosko predsedstvo predložilo predlog dogovora o institucionalnih reformah, ki ga je skupaj z Evropsko komisijo pripravilo na podlagi sinočnjih dvostranskih pogovorov z delegacijami vseh članic. Prvi kompromisni predlog o najbolj občutljivih vprašanjih prenove zdaj voditelji obravnavajo na skupnem sestanku.
Drnovšek zmerno optimističen
08. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
EU vojaško bolj avtonomna
08. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Nici potrdili načrt, da bo petnajsterica v primeru prihodnjega samostojnega posredovanja v regionalnih krizah, torej v primeru, ko NATO ne bo posredoval, odločitve sprejemala avtonomno.
Vrh EU nadaljuje delo
08. 12. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije nadaljujejo vrhunsko zasedanje v Nici, kjer razpravljajo o reformah EU, ki so potrebne za njeno širitev. Danes naj bi potrdili sklepe s prvega dela zasedanja, med drugim tudi o skupni varnostni in obrambni politiki in varnosti v prehrani, temi, ki je zaradi krize v zvezi z boleznijo norih krav v zadnjem času zelo aktualna. Popoldne se bodo začeli posvečati izključno institucionalni prenovi unije, s katero se pripravljajo na sprejem novih članic.
Nove članice že na volitvah EU 2004
08. 12. 2000 00.00
Vrh Evropske unije (EU) je danes v Nici izrazil upanje, da bodo prve nove članice že sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev, ki bodo junija 2004. Tokrat so članice prvič v uradnem dokumentu o širitvi soglasno omenile leto 2004 in se s tem pridružile Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji, ki sta takšno upanje že izrazila.
Demonstracije v Nici postale nasilne
07. 12. 2000 00.00
Demonstracije, ki od včeraj spremljajo vrh EU v Nici, so danes postale nasilne. Potem ko so nasprotniki globalizacije zažgali bančno izpostavo, metali steklenice in razbili več izložb ter skušali prevrniti barikade, so se na železniški postaji spopadli s policisti, ki so uporabili solzivec. Priče trdijo, da se je s policijo spopadlo je kakšnih 300 militantnih protestnikov, potem ko so izvedeli, da so njihovim italijanskim kolegom prepovedali vstop v Francijo. Po podatkih policije je bilo 16 policistov ranjenih, eden težje. Včeraj se je mirnih demonstracij udeležilo okoli 60.000 sindikalistov in aktivistov proti globalizaciji. Doseči želijo, da bi listina EU o temeljnih pravicah - z njeno razglasitvijo se bo vrh EU popoldne začel - postala zavezujoča in da bi podrobneje opredeljevala socialne pravice. V podporo širitvi pa se bodo danes v Nici zbrali tudi Mladi evropski federalisti in podprli institucionalne reforme unije
Drnovšek zmerno optimističen
07. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Schröder poziva k pogumu
06. 12. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je po srečanju s poljskim premierom Jerzyjem Buzekom v Varšavi pozval evropske voditelje k "pogumu" na vrhu EU v Nici, da bi dokončali izgradnjo združene Evrope, ki bi vključevala tudi srednje- in vzhodnoevropske države. Po Schröderjevem mnenju mora postati vrh v Nici mejnik na poti v združeno Evropo. "Bodimo pogumni, nacionalne interese potisnimo v ozadje in se osredotočimo na evropsko dimenzijo vrha v Nici," je poudaril Schröder. "Spomnimo se na narode srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Poljska, Madžarska in baltske države. Naša naloga je dokončati zgodovinsko izgradnjo združene Evrope," je še dodal Schröder. Nemški kancler je še povedal, da si ne more predstavljati prvega kroga širitve EU proti Vzhodu brez Poljske. Schröder se mudi v Varšavi ob 30. obletnici podpisa sporazuma med takratno Zahodno Nemčijo in Poljsko, s katero je bila priznana poljska zahodna meja, ki je tedaj tekla vzdolž Nemške demokratične republike.
Pred vrhom EU v Nici
02. 12. 2000 00.00
Pred vrhom EU v Nici sta se danes v Hannovru srečala francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder. Chirac je pred tem v Haagu, kjer se je mudil dopoldan, dejal, da pri vprašanju sprejemanja odločitev znotraj EU ne pričakuje nobenih težav med Nemčijo in Francijo. Z obiskom v Hannovru je predsedujoči EU končal obiske po članicah petnajsterice v pripravah na vrh, ki bo med 7. in 9. decembrom potekal v Nici, kjer bodo govorili predvsem o prenovi unijinih ustanov. Med Nemčijo in Francijo obstajajo določene razlike v stališču do razporeditve glasov. Chirac nasprotuje temu, da bi imela Nemčija na podlagi večjega števila prebivalcev več glasov v ministrskem svetu kot Francija.
EU o ekonomski stabilnosti kandidatk
27. 11. 2000 00.00
Ministri EU za gospodarstvo in finance bodo danes na zasedanju v Bruslju po pričakovanjih podali skupno mnenje o srednjeročni ekonomski in finančni stabilnosti kandidatk za članstvo. Mnenje bo nato vključeno v splošno poročilo o širitvi, ki ga za bližnji vrh v Nici pripravljajo zunanji ministri. Sicer pa ministrski svet za gospodarstvo in finance spodbuja k tesnejšemu področnemu dialogu med EU in kandidatkami. Po načrtih naj bi redna oblika dialoga stekla v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo uniji predsedovala Švedska. V mislih imajo ministri multilateralni forum, v okviru katerega naj bi se sestajali člani odbora EU za gospodarstvo in finance ter predstavniki prosilk za članstvo.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Nadaljuje se vrh SEP
25. 11. 2000 00.00
V Budimpešti se nadaljuje vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle. Na plenarnem zasedanju bodo premieri govorili o vprašanjih, ki zadevajo SEP, med drugim o vključevanju članic organizacije v Evropsko unijo in zvezo NATO, Paktu stabilnosti za JV Evropo in krepitvi gospodarskega sodelovanja. V članstvo SEP naj bi sprejeli tudi sprejeli ZRJ. V Budimpešto sta prišla tudi črnogorski predsednik Milo Djukanović in jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović.
Nadaljuje se vrh SEP
25. 11. 2000 00.00
V Budimpešti se nadaljuje vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Andrej Bajuk.
Protesti proti Koštunici
24. 11. 2000 00.00
Kot je bilo napovedano, so se na zagrebškem Trgu maršala Tita danes zbrali protestniki, ki nasprotujejo prihodu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice na vrh EU in držav zahodnega Balkana. Po poročanju hrvaške tisokvne agencije Hina se je na trgu zbralo kakih 500 ljudi, protest pa poteka mirno, ob žvižgih, transparentih in vzklikih proti Koštunici, ter predvajanju pesmi iz domovinske vojne.
JV Evropa na poti v Evropo
24. 11. 2000 00.00
Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
Jutri o razmerah v JV Evropi
21. 11. 2000 00.00
Slovenski in hrvaški predsednik, Milan Kučan in Stipe Mesić, se bosta jutri na Bizeljskem sestala na pogovorih o vrhu EU in držav zahodnega Balkana, ki bo v petek v Zagrebu, ter o novih razmerah na JV Evrope. Kot so povedali v uradu slovenskega predsednika, se o dvostranskih vprašanjih predsednika ne bosta pogovarjala.
Samo Peterle v Zagreb?
20. 11. 2000 00.00
Vse države članice Evropske unije so že potrdile svoj prihod na vrh EU in držav zahodnega Balkana konec tedna v Zagrebu, je sporočil vodja organizacijskega odbora za zagrebški vrh Neven Madey. Glede slovenske delegacije je Madey povedal, da je doslej napovedan prihod slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, vendar organizacijski odbor pričakuje, da bo do petka svojo udeležbo potrdil še kateri od visokih slovenskih predstavnikov. Sodelovanje Črne gore in ZR Jugoslavije je še vedno pod vprašajem, je opozoril Madey.
Na zagrebškem vrhu le Peterle
16. 11. 2000 00.00
Vrha Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki bo čez dober teden dni, 24. novembra, v Zagrebu, se bo v imenu Slovenije udeležil zunanji minister, je danes sklenila slovenska vlada.
Začetek vrha CEFTA v Varšavi
15. 11. 2000 00.00
V poljski prestolnici se je začel vrh držav pogodbenic Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA). Predsedniki vlad oz. ministri za trgovino sedmih držav članic CEFTA bodo ocenili gospodarsko sodelovanje in trgovinske odnose med državami lani in letos ter opredelili smernice za nadaljnje gospodarsko sodelovanje in aktivnosti v okviru CEFTA. Slovensko delegacijo na zasedanju vodi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Predsednik vlade Andrej Bajuk, ki naj bi bil na čelu slovenske delegacije, se namreč zaradi neodložljivih obveznosti, kot so pojasnili v premierovem kabinetu, vrha ni udeležil.
Solana nadaljuje turnejo
10. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana bo nadaljeval turnejo po JV Evropi, namenjeno pripravam na vrh EU in držav zahodnega Balkana, ki bo 24. novembra v Zagrebu. Solana se bo dopoldne v Sarajevu srečal z zunanjim ministrom BiH Jadrankom Prlićem, člani skupnega predsedstva BiH in predsednikom vlade BiH Martinom Raguzom.
Začetek francosko-nemškega vrha
10. 11. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder je danes prispel na francosko-nemški vrh v Vittel na vzhodu Francije, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejel francoski predsednik Jacques Chirac. Kasneje se jima bo pridružil še premier Lionel Jospin. Srečanje je namenjeno pripravam na decembrski vrh Evropske unije v Nici, na katerem naj bi petnajsterica sklenila institucionalno reformo EU. To je tudi prednostni cilj francoskega predsedovanja povezavi, ki se izteče konec leta.
Sestava delegacije še vedno ni znana?
10. 11. 2000 00.00
Še vedno ni znano, kdo iz Slovenije se bo udeležil vrha EU in zahodnega Balkana, ki bo 24. novembra v Zagrebu, je danes na novinarski konferenci v Zagrebu dejal glavni organizacijski tajnik vrha, veleposlanik Neven Madey. Poudaril je, da so Ljubljani že poslali vabilo za udeležbo na vrhu, da pa se predstavniki slovenske vlade še niso izjasnili niti sporočili, kdo se bo udeležil vrha. Madey je še dejal, da Slovenija na vrhu ne bo imela nobenega posebnega statusa, saj so vsi udeleženci enakopravni.
Srečanje Peterleta in Solane
09. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki je na obisku v Sloveniji, se je zjutraj sestal z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Govorila sta o razmerah v JV Evropi ter o pripravah na vrh EU in zahodnega Balkana v Zagrebu. Kot je povedal minister Peterle, naj bi Slovenija še danes prejela uradno vabilo na vrh, ki bo 24. novembra v Zagrebu.
Solana prispel v Slovenijo
09. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo je včeraj zvečer prispel visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Na delovni večerji na Brdu pri Kranju ga je sprejel predsednik države Milan Kučan, danes pa se bo sestal še s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in predsednikom LDS in najverjetnejšim predsednikom nove vlade Janezom Drnovškom.
Solana danes v Sloveniji
08. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo prihaja visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko, generalni sekretar Sveta ministrov EU in generalni sekretar Zahodnoevropske vojaške unije Javier Solana.
Peterle v Budimpešti
31. 10. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na 46. letnem zasedanju skupščine Združenja Atlantskih svetov (ATA) danes v Budimpešti predstavil željo Slovenije po vključitvi v zvezo NATO ter vlogo Slovenije v zagotavljanju večje varnosti v regionalnem in širšem smislu, posebej na območju BiH in Kosova. Poudaril je tudi željo Slovenije po nadaljnjem sodelovanju pri oblikovanju skupne evropske varnostne in obrambne politike ter ob tem izpostavil pomen sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, katerim se je v dosedanji trilaterali nedavno pridružila še Hrvaška. Sicer je Slovenija na tokratnem srečanju izrazila tudi pripravljenost, da bi gostila prihodnje, 47. letno zasedanje skupščine omenjenega združenja.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Končan tretji vrh EU-ja
21. 10. 2000 00.00
V Seulu se je končal tretji vrh EU-ja in Azije, ki je minil predvsem v znamenju približevanja med Severno in Južno Korejo.