vrh EU
Arafat in Barak pristala na udeležbo na vrhu
14. 10. 2000 00.00
Medtem ko se izraelsko-palestinski spopadi nadaljujejo - sinoči so izraelski vojaki v Hebronu ubili še enega Palestinca - je ameriški predsednik Bill Clinton sinoči izjavil, da bi lahko po zaslugi intenzivnih diplomatskih prizadevanj kmalu dosegli rešitev krize. "Rezultate bi lahko dosegli v prihodnjih nekaj urah, zelo trdo delamo, da bi nam to uspelo," je zatrdil Clinton.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
Vrhunsko srečanje EU
13. 10. 2000 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je danes voditelje Evropske unije v Biarritzu pozvala, naj jih tekoča mednarodno-politična vprašanja - razmere na Bližnjem vzhodu in razmere v ZRJ - ne odvrnejo od osrednjega namena vrhunskega zasedanja, to je od dogovarjanja o institucionalnih reformah, s katerimi se petnajsterica pripravlja na širitev.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Začetek zasedanja obrambnih ministrov EU
22. 09. 2000 00.00
V francoskem mestu Chateau d'Ecouen so danes obrambni ministri Evropske unije začeli neformalno zasedanje, na katerem naj bi po pričakovanjih unija storila enega najkonkretnejših korakov v smeri vzpostavljanja skupnih enot za hitro posredovanje v regionalnih krizah. Ministri bodo namreč po načrtih odobrili seznam vojakov in opreme, potrebnih za ustanovitev 60.000 članskih enot, ki naj bi bile v skladu s ciljem, zastavljenim decembra lani na vrhu v Helsinkih, vzpostavljene do leta 2003.
Bajuk na vrhu trilaterale v Budimpešti
13. 09. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk se bo danes v Godollu pri Budimpešti udeležil enodnevnega srečanja trilaterale s kolegoma iz Madžarske in Italije, Viktorjem Orbanom in Giulianom Amatom, pridružil pa se jim bo tudi hrvaški premier Ivica Račan, saj naj bi se v Budimpešti tristranska naveza razširila v štirilateralo. Pred začetkom vrha se je premier zjutraj srečal z gostiteljem, madžarskim kolegom Orbanom.
Vrh EU v Nici mora uspeti
07. 09. 2000 00.00
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini in evropski komisar za širitev Guenter Verheugen sta se na današnjem srečanju v Rimu strinjala, da vrh EU v Nici v začetku decembra, na katerem naj bi unija dosegla dogovor o institucionalnih reformah, mora uspeti. "Da, prepričan sem. To bomo dosegli, ker to moramo doseči," je poudaril Verheugen, medtem ko je Dini dodal, da "si neuspeha ne moremo privoščiti". Kot je ponovil Verheugen, se je EU obvezala, da bo pripravljena na širitev do konca 2002, ob tem pa dodal, da mora vrh v Nici uspeti, "da ne bi razočarali držav kandidatk za vstop v EU". Glede slednjih je Verheugen potrdil, da pri njih ne prihaja do zastojev in da si je vsaka kandidatka postavila svoj cilj za vstop v EU. Nekatere države bodo pripravljene leta 2003, druge leto kasneje, medtem ko Romunija in Bolgarija načrtujeta vstop za leto 2005, je povedal Verheugen. Evropski komisar je še poudaril, da bodo vsako kandidatko ocenjevali individualno v skladu z napredkom, ki ga je naredila v procesu prilagajanja EU.
Nov bližnjevzhodni vrh v Septembru
15. 08. 2000 00.00
Palestinski predsednik Jaser Arafat po današnjih pogovorih z vietnamskim predsednikom Tranom Ducom Luongom ni izključil novega sklica bližnjevzhodnega vrha v prihodnjem mesecu. Ob tem je ponovil, da 13. september še vedno ostaja datum, ko nameravajo razglasiti neodvisno državo. Na vprašanje novinarjev, kako verjetna je možnost, da bo prišlo do novega bližnjevzhodnega vrha še pred razglasitvijo palestinske države, je izrazil upanje, da bodo posredovali EU, ameriška administracija, Rusija, arabske države, Kitajska in Japonska.
Kučan sprejel madžarskega veleposlanika
26. 07. 2000 19.28
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel poverilna pisma novega madžarskega veleposlanika v Sloveniji Gaborja Bagija. V razgovoru, ki je sledil uradni slovesnosti, je Kučan poudaril, da so odnosi med sosednjima prijateljskima državam tradicionalno zelo dobri in vsestransko razviti. Poudaril je pomembno vlogo predsednika Arpada Goenza pri tem in izrazil pričakovanje, da bosta tudi z novim predsednikom sosednje države nadaljevala s pogostimi neformalnimi stiki, so sporočili iz urada predsednika republike. Veleposlanik je potrdil interes sosednje Madžarske za nadaljnji vsestranski razvoj dvostranskih odnosov. Sogovornika sta izmenjala tudi stališča o vlogi in možnostih sodelovanja obeh držav pri procesu vključevanja v EU, pri reševanju razmer v JV Evropi, o paktu stabilnosti in pripravah na bližnji vrh EU in Balkana.
Slovenija o sodelovanju na vrhu EU
25. 07. 2000 18.42
Slovenija je izrazila pripravljenost, da sodeluje na vrhu Evropske unije in držav Zahodnega Balkana, ki bo potekal novembra v Zagrebu, je dejal danes francoski veleposlanik na Hrvaškem Albert Turot po sestanku s hrvaškim premierom Ivico Račanom.
Vrh EU-Japonska v Tokiu
19. 07. 2000 11.16
V Tokiu je danes pred petkovim vrhunskim zasedanjem skupine G-8 v Okinavi potekal vrh Evropske unije in Japonske. Navzoči voditelji so sprejeli deklaracijo o Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), v kateri pozivajo, da bi se že letos začel nov krog večstranskih trgovinskih pogajanj.
Hrvaška deležna spodbudnih besed
18. 07. 2000 08.16
Na obisku na zvezi NATO in na Evropski komisiji se je včeraj mudil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je bil ob tej priložnosti v Bruslju znova deležen pohval na račun svoje države.
Francija prevzela vodenje EU
01. 07. 2000 21.14
Polletno predsedovanje Evropski uniji je danes od Portugalske prevzela <A HREF=http://www.presidence-europe.fr/pfue/static/acces5.htm target=_blank> Francija</A>. Kot ena od šestih ustanovnih članic unije je Francija v tej vlogi že enajstič. V vrh prednostnih nalog v drugi polovici leta Pariz postavlja priprave EU na sprejetje novih članic, torej medvladno konferenco o institucionalnih reformah, ki naj bi bila po načrtih petnajsterice končana do konca leta. Francija napoveduje tudi spodbujanje dinamike pristopnih pogajanj s kandidatkami za članstvo in konec leta oblikovanje strategije za sklep pogajalskega procesa, obljub o določanju ciljnih datumov pa za zdaj ne daje. Visoko med prednosti je Pariz uvrstil še utrjevanje zunanjepolitične vloge EU in nadaljnje razvijanje skupne varnostne in obrambne politike.
Francija prevzema predsedstvo EU
30. 06. 2000 16.25
Od 1.julija do 31. decembra bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki bo od začetka evropskega povezovanja v tej vlogi že enajstič.
Zaključek vrhunskega zasedanja EU
21. 06. 2000 19.01
Včeraj se je končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje EU, na katerem so v prvi vrsti govorili o reformi skupnih institucij za zagotavljanje delovanja unije po sprejemu novih članic ter o razvijanju skupne varnostne in obrambne politike.
Portugalska za napredek pri reformi EU
15. 06. 2000 16.18
Portugalski zunanji minister Jaime Gama in predsedujoči EU se je danes pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu zavzel, da je potrebno razprave, ki trenutno potekajo na temo reforme EU, uspešno končati, tako da bo načrtovana širitev EU lahko uspešna. Po besedah Gaime naj bi vrh EU na Portugalskem, ki bo 19. in 20. junija, prinesel razločne signale.
Vrh Rusija - EU v Moskvi
29. 05. 2000 20.48
Visoki predstavniki Rusije in Evropske unije so na današnjem vrhunskem srečanju govorili predvsem o gospodarskih vprašanjih in o položaju v Čečeniji, Guterres pa je poudaril, da je ruski predsednik Putin izrazil pripravljenost za politično reševanje problemov, je poročala ruska agencija Interfax. Putin je poudaril, da ima Rusija pripravljeno mirno rešitev za konflikt na Kavkazu.
ZDA in EU podpirajo proteste
20. 05. 2000 13.52
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in zunanji minister Portugalske, ki trenutno predseduje v EU, Jaime Gama, sta na novinarski konferenci po včerajšnjem srečanju povedala, da ZDA in države EU podpirajo proteste proti režimu Slobodana Miloševića v ZRJ. Na sestanku, ki je bil namenjen pripravi na vrh EU in ZDA, ki bo prihodnji mesec v Lizboni, sta se pogovarjala o razmerah v ZRJ in o možnostih podpore srbskemu ljudstvu, ki se bori za svoje pravice. Gama je povedal, da se bo EU v prihodnje osredotočila na sodelovanje s civilno družbo in neodvisnimi mediji, ki ustvarjajo pogoje za močno opozicijo ZRJ.
Kučan in Havel o EU in zvezi NATO
27. 04. 2000 08.13
Predsednika Slovenije in Češke, Milan Kučan in Vaclav Havel, sta na današnjih delovnih pogovorih na Brdu pri Kranju največ pozornosti namenila širitvi Evropske unije in zveze NATO, položaju v obeh državah in razmeram v jugovzhodni Evropi. Pogovarjala sta se tudi o odzivu EU na novo vladno koalicijo v Avstriji.
Trojka EU poziva k pogajanjem
23. 04. 2000 11.15
Delegacija trojke Evropske unije je po včerajšnjem obisku taborišč na severnem Kavkazu in v Čečeniji pozvala k nadaljevanju dialoga z Moskvo.Trojka EU, v kateri sta bila veleposlanika Portugalske in Francije v Moskvi, Jose Luiz Gomez in Hubert Coline de Verdiere, ter predstavnik EU Gilbert Dubois, je poudarila, da od Kremlja pričakujejo veliko dobre volje za politično rešitev vojne v Čečeniji, je danes poročala postaja NTV.
Vrhunsko zasedanje EU in Afrike
03. 04. 2000 19.00
V Kairu se je popoldne začelo prvo vrhunsko zasedanje Evropske unije in afriških držav, na katerem bo več kot 60 voditeljev osrednjo pozornost posvečalo integraciji Afrike v svetovne gospodarske tokove, visoko na dnevnem redu pa so tudi človekove pravice, preprečevanje konfliktov in utrjevanje miru ter demokracije.
Končan vrh EU v Lizboni
24. 03. 2000 20.57
S sprejetjem strateškega načrta za gospodarsko in tehnološko prenovo Evropske unije se je danes v Lizboni končalo vrhunsko zasedanje voditeljev EU. Predsedniki držav in vlad EU so se na dvodnevnem srečanju zavezali, da bodo Evropo v prihodnjih letih privedli do vodilne gospodarske svetovne sile.
Predsedniki članic EU na ''skupinski'' fotografiji
23. 03. 2000 20.41
Predsedniki držav in vlad članic EU so se na vrhu v Lizboni strinjali, da bi petnajsterica dolgoročno lahko dosegala triodstotno letno gospodarsko rast, če bo sprejela ambiciozno gospodarsko in socialno strategijo, je vsebino dopoldanskega dela vrha povzela posebna svetovalka portugalskega premiera Maria Joao Rodrigues. Nemški kancler Gerhard Schröder je ob tem izrazil prepričanje, da se bo unija na vrhu opredelila za triodstotno gospodarsko rast in se temu cilju tudi skušala približati. Tudi Francija je menila, da obstajajo dobre možnosti za sprejem cilja dolgoročne 3-odstotne letne gospodarske rasti, ki ga Francija podpira.
Dvodnevni vrh voditeljev EU
23. 03. 2000 09.01
V Lizboni se danes začenja dvodnevni vrh voditeljev EU. V središču pogovorov bo problem kakih 15 milijonov brezposelnih oseb v članicah unije. Portugalski predsednik Antonio Guterres si je postavil ambiciozen cilj, da si mora EU v prihodnjih desetih letih zagotoviti najbolj dinamično gospodarstvo na svetu ter izpodriniti ameriške in japonske tekmece.
Schüssel v Lizboni upa na otoplitev odnosov z EU
22. 03. 2000 18.43
Na vrhunskem zasedanju voditeljev Evropske unije, ki se bo pričelo jutri v Lizboni, bo imel avstrijski kancler Wolfgang Schüssel prvič po ohladitvi dvostranskih odnosov štirinajstih članic z Dunajem zaradi sodelovanja svobodnjakov (FPOe) v vladi priložnost nagovoriti kolege. Schüssel je že izrazil upanje, da bo lizbonski vrh prinesel začetek vnovične otoplitve odnosov, vendar pa za zdaj takšnih signalov iz prestolnic članic še ni bilo. Vesti iz držav, kot sta Francija in Belgija, ki sta do Avstrije zavzeli najostrejše stališče, prej kažejo na nasprotno. Po poročanju avstrijskih medijev naj bi francoski predsednik Jacques Chirac in premier Linoel Jospin vztrajala pri nadaljevanju hladnih odnosov tudi na čisto simbolni ravni. Avstrijski mediji so namreč poročali, da vodilna francoska politika s Schüsslom ne želita sodelovati pri tradicionalni ''družinski fotografiji'' voditeljev petnajsterice v Lizboni, podobne vesti pa prihajajo tudi iz Belgije.
Portugalska preložila predstavitev svojih ciljev
12. 01. 2000 14.33
Portugalska, ki je 1. januarja prevzela šestmesečno predsedovanje EU, je za danes napovedano predstavitev svojih ciljev na področju zaposlovanja preložila na prihodnji teden, se je izvedelo od portugalskih virov v Bruslju.