vrhu
Največje slovenske podjetniške skupine
07. 12. 2000 00.00
Revija Gospodarski vestnik je danes objavila lestvico največjih slovenskih podjetniških skupin po lanskih konsolidiranih podatkih. Na vrhu so Mercator, Petrol in Gorenje. Lani so najbolj zrasle skupine Istrabenz, Petrol in Peko, največjo rast v letu 2000 pa zaznavajo v skupinah Sava, Merkur in Holding Hidria. Pogled na lestvico kaže, da se konsolidacija družb seli iz trgovine v proizvodnjo, nova megapodjetja pa se rojevajo tudi na dvoriščih velikih sozdov ali bolnikov devetdesetih let.
Drnovšek zmerno optimističen
07. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je po srečanju voditeljev Evropske unije z voditelji 13 držav kandidatk za članstvo izrazil zmeren, a ne pretiran optimizem, da bo petnajsterica na vrhu v Nici dosegla dogovor o institucionalni prenovi unije. Ob tem je poudaril, da je od rezultatov vrha odvisen prihodnji razvoj EU, neuspeh pa bi pomenil negativno sporočilo tako za članice kot tudi za kandidatke.
Schröder poziva k pogumu
06. 12. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je po srečanju s poljskim premierom Jerzyjem Buzekom v Varšavi pozval evropske voditelje k "pogumu" na vrhu EU v Nici, da bi dokončali izgradnjo združene Evrope, ki bi vključevala tudi srednje- in vzhodnoevropske države. Po Schröderjevem mnenju mora postati vrh v Nici mejnik na poti v združeno Evropo. "Bodimo pogumni, nacionalne interese potisnimo v ozadje in se osredotočimo na evropsko dimenzijo vrha v Nici," je poudaril Schröder. "Spomnimo se na narode srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Poljska, Madžarska in baltske države. Naša naloga je dokončati zgodovinsko izgradnjo združene Evrope," je še dodal Schröder. Nemški kancler je še povedal, da si ne more predstavljati prvega kroga širitve EU proti Vzhodu brez Poljske. Schröder se mudi v Varšavi ob 30. obletnici podpisa sporazuma med takratno Zahodno Nemčijo in Poljsko, s katero je bila priznana poljska zahodna meja, ki je tedaj tekla vzdolž Nemške demokratične republike.
Mori predstavil nov kabinet
05. 12. 2000 00.00
Japonski premier Joširo Mori je preoblikoval vladni kabinet, vendar pa bo večina pomembnih ministrov v novi vladi ostala na položaju, med njimi zunanji minister Johei Kono, finančni minister Kiči Mijazava in industrijski minister Takeo Hiranuma. Vodja vplivne skupine v Morijevi liberalnodemokratski stranki, nekdanji premier Rjutaro Hašimoto, pa bo novi minister za reformo uprave. Novi minister za gospodarstvo, industrijo in informacijsko tehnologijo bo postal Fukuširo Nukaga.
Haaško sodišče proti generalom
04. 12. 2000 00.00
Mednarodno sodišče Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo kmalu objavilo obtožnice proti hrvaškim generalom, ki naj bi med operacijo Nevihta zagrešili vojne zločine. Obtožnice naj bi bile že skoraj nared in tudi uradno vložene. Po pisanju Jutarnjega lista naj bi obtožnice vložili že kmalu po zagrebškem vrhu med državami Evropske unije in zahodnega Balkana, ki je potekal 24. novembra, vendar je tožilstvo vložitev obtožnic preložilo na začetek prihodnjega leta. Hrvaški in zahodni tisk sta sicer doslej že večkrat ugibala, da bi utegnili biti za zločine v Nevihti obtoženi upokojeni hrvaški generali Mirko Norac, Ante Gotovina in Ivan Čermak.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
Barak pripravljen na sporazum
03. 12. 2000 00.00
Izrael je danes napovedal, da bo sodeloval z mednarodnimi preiskovalci, ki bodo preučevali nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi, v katerem je doslej umrlo 293 oseb. Izraelska vlada je sprva zavračala sodelovanje s strokovnjaki pod vodstvom Američana Georga Mitchella, ki bodo z delom na Bližnjem vzhodu začeli čez dva tedna. Svoje stališče glede sodelovanja z mednarodnimi strokovnjaki je spremenila po petkovem telefonskem pogovoru izraelskega premiera Ehuda Baraka z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Barak je po pogovoru s Clintonom še dejal, da ZDA nimajo nobenega načrta za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Resolucija ZN o Bližnjem vzhodu
02. 12. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela šest resolucij, s katerimi izraža podporo Palestincem in obsoja izraelsko politiko. Države članice ZN v svojih resolucijah izražajo "globoko zaskrbljenost zaradi tragičnih dogodkov" na palestinskih avtonomnih ozemljih. V nemirih, ki so se začeli 28. septembra letos, se je s štirimi novimi žrtvami število mrtvih povzpelo že na 291. V resolucijah države poudarjajo potrebo po zagotovitvi "pravice do samoodločbe" Palestincev, od Izraela pa zahtevajo umik z leta 1967 zasedene Golanske planote in mirno rešitev sporov na Bližnjem vzhodu. Le ZDA so se pridružile Izraelu pri glasovanju proti tej resoluciji.
Minister Grizold v Posočju
02. 12. 2000 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je po obisku prizorišča naravne nesreče v Logu pod Mangrt izrazil prepričanje, da so se civilna zaščita, gasilci, policija in vsi ostali, ki so sodelovali pri reševanju v nesreči, kakršne Slovenija še ni doživela, odlično izkazali. Sistem zaščite in reševanja je bil aktiviran takoj po nesreči in je tudi po besedah bovškega župana Siniše Germovška uspešno deloval, s tem pa prinesel marsikatero izkušnjo za dograditev samega sistema. Minister je skupaj s spremljevalcema, načelnikom generalštaba Slovenske vojske Iztokom Podbregarjem in poveljnikom republiškega štaba civilne zaščite Mirkom Bogatajem, zagotovil, da bodo člani civilne zaščite in policije ostali na terenu, dokler bo potrebno, pa bo ministrstvo tudi omogočalo uporabo helikopterja.
Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji
02. 12. 2000 00.00
Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so 
Mboma najboljši nogometaš Afrike
02. 12. 2000 00.00
Kamerunec Patrick Mboma je bil v izboru Afriške nogometne zveze (CAF), ki so se ga udeležili afriški nogometni delavci in športni novinarji, v soboto v Johannesburgu razglašen za najboljšega afriškega nogometaša v letu 2000.
Chirac proti večji teži Nemčije
30. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac odločno nasprotuje temu, da bi Nemčija v okviru bližnje institucionalne reforme Evropske unije dobila več glasov v svetu ministrov EU kot Francija. Nemško-francosko zavezništvo v Evropi sloni na pogojih o enakosti in od tega ni mogoče več odstopiti, je po poročanju španskih medijev na srečanju s španskim premierom Josejem Mario Aznarjem v Madridu danes poudaril Chirac. Chirac, čigar država do konca leta predseduje EU, je ob tem spomnil na spravo med Nemci in Francozi, ki sta jo po drugi svetovni vojni sklenila takratni nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle. "Po vseh vojnah s številnimi mrtvimi in grozodejstvi sta oba politika na podlagi enakopravnosti sklenila pakt o spravi," je dejal Chirac. Od tu ni več vrnitve. Španija bi bila načelno pripravljena Nemčiji na podlagi števila njenih prebivalcev priznati večjo težo v svetu ministrov EU. Vendar bo Aznar na bližnjem vrhu petnajsterice v Nici vztrajal pri tem, da sodi Španija v skupino petih "velikih" držav EU. Doslej so imele Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija v svetu ministrov po deset glasov, Španija pa osem.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
Jutri ministrsko srečanje OVSE
26. 11. 2000 00.00
Jutri se bo na Dunaju začelo dvodnevno osmo ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se ga bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle. Eden od vrhuncev srečanja v palači Hofburg bo potrditev sprejetja ZRJ v organizacijo, ki bo tako postala njena 55. članica, kar je podprla tudi Ljubljana. Predsedovanje organizaciji bo od letošnje predsedujoče Avstrije v prihodnjem letu prevzela Romunija, Slovenija pa bo po pričakovanjih na dunajskem ministrskem srečanju ponovila svojo kandidaturo za predsedovanje OVSE v letu 2005, ki jo je napovedala na lanskem vrhu OVSE v Carigradu.
Bajuk pozdravil sprejem ZRJ v SEP
25. 11. 2000 00.00
Slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle sta sodelovala na vrhu SEP v Bduimpešti, na katerem so kot 17. državo v članstvo sprejeli ZRJ. Bajuk je pozdravil sprejem ZRJ kot ene od naslednic nekdanje Jugoslavije v SEP. Obenem je pozdravil odločitev jugoslovanske vlade, da obnovi diplomatske stike s Slovenijo, kar bo po njegovih besedah pripomoglo k obnovi gospodarskega sodelovanja med državama.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
Romano Prodi danes v Beogradu
24. 11. 2000 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi bo danes popoldne po vrhu EU in držav zahodnega Balkana odpotoval v jugoslovansko prestolnico, je poročala beograjska zasebna agencija FoNet.
JV Evropa na poti v Evropo
24. 11. 2000 00.00
Pet držav zahodnega Balkana je nepovratno na poti v Evropo , je bila ugotovitev predsednika Evropske komisije Romana Prodija na sklepni novinarski konferenci vrha držav EU in zahodnega Balkana. Poudaril je, da pomeni parafirani sporazum z Makedonijo in začetek pogajanj o tem sporazumu s Hrvaško konkretno sporočilo ostalim trem državam regije - BiH, Albaniji ter ZRJ, katerim želi unija pomagati čimprej priti do tega cilja.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Carter dobil dvoboj
24. 11. 2000 00.00
V najmočnejši košarkarski ligi na svetu NBA je bila iz četrtka na petek po evropskem času odigrana le ena tekma, Toronto je v gosteh premagal podprvake iz Indianapolisa s 111:91.
Srečanje Kučana z Mesičem
22. 11. 2000 00.00
Danes se bosta na Bizeljskem sestala slovenski predsednik Milan Kučan in njegov hrvaški kolega Stipe Mesić. Pogovarjala se bosta o aktualnih vprašanjih v zvezi z novimi razmerami na JV Evrope in o vrhu EU - Zahodni Balkan, ki bo potekal 24. novembra v Zagrebu.
Slovenci v Himalaji
22. 11. 2000 00.00
Štirideset let mineva odkar smo Slovenci začeli pisati alpinistično zgodbo v Himalaji. Pozneje kot nekateri narodi, toda z načelom, če hočeš ujeti vlak, moraš biti hitrejši od njega, so Slovenci v zadnjem desetletju ena od vodilnih sil svetovnega alpinizma. Leta 1960 se je sedemčlanska odprava, takrat še pod jugoslovansko trobojnico, prvič v zgodovini odpravila v Himalajo. Takrat so se povzpeli na Trisul II (6690 m) in Trisul III (6170 m). Leta 1975 so slovenski alpinisti osvojili prvi osemtisočak, 1995 pa še zadnjega.
Jutri o razmerah v JV Evropi
21. 11. 2000 00.00
Slovenski in hrvaški predsednik, Milan Kučan in Stipe Mesić, se bosta jutri na Bizeljskem sestala na pogovorih o vrhu EU in držav zahodnega Balkana, ki bo v petek v Zagrebu, ter o novih razmerah na JV Evrope. Kot so povedali v uradu slovenskega predsednika, se o dvostranskih vprašanjih predsednika ne bosta pogovarjala.
Samo Peterle v Zagreb?
20. 11. 2000 00.00
Vse države članice Evropske unije so že potrdile svoj prihod na vrh EU in držav zahodnega Balkana konec tedna v Zagrebu, je sporočil vodja organizacijskega odbora za zagrebški vrh Neven Madey. Glede slovenske delegacije je Madey povedal, da je doslej napovedan prihod slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, vendar organizacijski odbor pričakuje, da bo do petka svojo udeležbo potrdil še kateri od visokih slovenskih predstavnikov. Sodelovanje Črne gore in ZR Jugoslavije je še vedno pod vprašajem, je opozoril Madey.
Deset let od konca hladne vojne
19. 11. 2000 00.00
Hladna vojna, ki je zaznamovala svetovno politiko v obdobju od leta 1945 do 1990, se je uradno končala 19. novembra 1990, ko so članice zveze NATO in Varšavskega pakta po dveh letih pogajanj podpisale Sporazum o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). Gre za ključni dokument evropske varnosti v obdobju po hladni vojni, ki je predvidel obsežno zmanjšanje vojaškega potenciala v Evropi ter uničenje več kot 50.000 kosov orožja in vojaške opreme.
Buffalo ostaja na vrhu
18. 11. 2000 00.00
Vodilna ekipa severovzhodne skupine severnoameriške hokejske lige NHL Buffalo Sabres je ugnala oslabljeno Minnesoto Wild s 3:1
Clinton se ni mogel upreti partiji golfa
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se med bivanjem v Bruneju, kjer se je udeležil vrha Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), ni mogel upreti, da ne bi odigral hitre partije golfa.
Na zagrebškem vrhu le Peterle
16. 11. 2000 00.00
Vrha Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki bo čez dober teden dni, 24. novembra, v Zagrebu, se bo v imenu Slovenije udeležil zunanji minister, je danes sklenila slovenska vlada.
Sklenili letošnji vrh CEFTA
15. 11. 2000 00.00
V Varšavi so s podpisom deklaracije sklenili redno letno srečanje predsednikov vlad sedmih držav pogodbenic CEFTA - Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini. Enodnevnega vrha so se udeležili premieri Bolgarije, Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, Slovenijo in Romunijo pa sta zastopala ministra, pristojna za trgovino. Poleg vnaprej pripravljene deklaracije so na varšavskem vrhu CEFTA sprejeli še osem dodatnih sklepov, med katerimi najbolj izstopajo tisti, ki se navezujejo na iskanje novih možnosti reševanja sporov med pogodbenicami ter na soočenje z organiziranim kriminalom na celotnem območju CEFTA.
Kučan in 195144ukanović zadovoljna
15. 11. 2000 00.00
Predsednika Slovenije in Črne gore, Milan Kučan in Milo