vrhu
Zadnje ministrsko zasedanje WEU?
12. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu bo jutri ministrsko zasedanje Zahodnoevropske unije (WEU) na ravni zunanjih in obrambnih ministrov, ki se ga bosta udeležila tudi zunanji minister Lojze Peterle in obrambni minister Janez Janša. Gre za zgodovinsko srečanje, saj bo to po vsej verjetnosti zadnje ministrsko zasedanje WEU.
V ZRJ prispel prvi del nujne pomoči EU
11. 11. 2000 00.00
V ZRJ je danes prispela prva pošiljka 460 ton kurilnega olja in mazuta v okviru nujne pomoči Evropske unije. Kot je poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP, je prek Bosne in Hercegovine v ZRJ prispel konvoj 20 cistern. Gorivo bodo namenili za ogrevanje srbskih mest Niš, Pirot, Sombor, Subotica in Novi Sad.
Uspešno o reformah EU
11. 11. 2000 00.00
Nemčija in Francija sta se v francoskem zdravilišču Vittel na 76. francosko-nemškem vrhu sporazumeli, da bosta na decembrskem vrhu Evropske unije v Nici nastopili enotno, sta obe delegaciji sporočili v skupni izjavi za javnost. Nemški kancler Gerhard Schröder, francoski predsednik Jacques Chirac in francoski premier Lionel Jospin so razpravljali predvsem o razporeditvi števila glasov v ministrskem svetu EU, kar je pogoj za nadaljevanje pogajanj o širitvi unije.
Sestava delegacije še vedno ni znana?
10. 11. 2000 00.00
Še vedno ni znano, kdo iz Slovenije se bo udeležil vrha EU in zahodnega Balkana, ki bo 24. novembra v Zagrebu, je danes na novinarski konferenci v Zagrebu dejal glavni organizacijski tajnik vrha, veleposlanik Neven Madey. Poudaril je, da so Ljubljani že poslali vabilo za udeležbo na vrhu, da pa se predstavniki slovenske vlade še niso izjasnili niti sporočili, kdo se bo udeležil vrha. Madey je še dejal, da Slovenija na vrhu ne bo imela nobenega posebnega statusa, saj so vsi udeleženci enakopravni.
LDS pripravila koalicijsko pogodbo?
08. 11. 2000 00.00
V Liberalni demokraciji Sloveniji (LDS) naj bi pripravili koalicijsko pogodbo, ki naj bi jo poslali morebitnima koalicijskima partnericama ZLSD in SLS+SKD. V besedilu naj bi bili poleg vsebinskega dela zajeti tudi predlogi za kadrovske rešitve, obe omenjeni stranki pa naj bi se tako sedaj odločali, ali bosta pogodbo sprejeli ali zavrnili. V vrhu LDS te informacije niso hoteli potrditi, čeprav naj bi "o omenjeni možnosti razmišljali".
Je Slovenija že povabljena?
08. 11. 2000 00.00
Hrvaško zunanje ministrstvo je izrazilo začudenje nad včerajšnjo izjavo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ki je na novinarski konferenci dejal, da Slovenija vabila na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana še ni prejela, da pa ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra Vesne Cvjetkovič Kurelec, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom. V uradu tiskovnega predstavništva hrvaškega zunanjega ministrstva so povedali, da so Sloveniji poslali vabilo na vrh, na katerem bo "sodelovala enakopravno z ostalimi državami in ne bo imela nikakršnega posebnega statusa". Svetovalec hrvaškega predsednika za zunanjo politiko Stanko Nick pa je povedal, da sta na vrh povabljena slovenski predsednik Milan Kučan in minister Lojze Peterle.
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Slovenija čaka na vabilo
07. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo še čaka na vabilo Francije in Hrvaške na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, politični kolegij vlade pa je sklenil, da se bo Slovenija vrha udeležila na ravni predsednika vlade in zunanjega ministra, tako kot večina ostalih držav. Zunanji minister Lojze Peterle je dejal, da bo končna zasedba slovenske delegacije na vrhu sicer znana po prejetju vabila. Dodal je, da ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom.
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
V sredo poročilo o napredku kandidatk
05. 11. 2000 00.00
Evropska komisija bo v sredo, 8. novembra, objavila redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Večjih presenečenj naj bi letošnje - sicer tretje redno letno poročilo - za Slovenijo ne prinašalo. Bruselj je s tempom sprejemanja zakonodaje razmeroma zadovoljen, na Ljubljano pa bo po pričakovanjih naslovil tudi nekatera opozorila, ki jih je s strani Evropske komisije država redno deležna.
Posredna pogajanja o Cipru
01. 11. 2000 00.00
V Ženevi se je pod pokroviteljstvom Združenih narodov začel 5. krog posrednih pogajanj med predstavniki grške in turške skupnosti na Cipru, katerih namen je rešiti 26 let trajajoči spor na tem razdeljenem otoku. Odposlanec ZN Alvaro de Soto je dejal, da tudi na tokratnih pogovorih, ki naj bi trajali približno deset dni, ne gre pričakovati velikega preboja.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Schüssel poudaril pomen vstopa kandidatk
28. 10. 2000 00.00
Države kandidatke za vstop v EU naj bi si po mnenju avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla v primeru, da ne bo možna hitra polna vključitev v Evropsko unijo, kot vmesno stopnjo prizadevale za vstop v evropski gospodarski prostor.
Mesić končuje obisk v Nemčiji
27. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić danes končuje svoj prvi obisk v Zvezni republiki Nemčiji. Včeraj sta ga sprejela nemški kolega Johannes Rau in premier Gerhard Schröder, danes pa se je srečal s predsednikom nemškega bundestaga Wolfgangom Thiersejem.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
ZRJ kmalu v ZN
26. 10. 2000 00.00
ZRJ bi se lahko v bližnji prihodnosti pridružila Združenim narodom, je v Skopju včeraj izjavil ameriški veleposlanik pri ZN Richard Holbrooke, ki se je ob robu vrhunskega srečanja voditeljev držav Jugovzhodne Evrope v makedonski prestolnici sestal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Holbrooke je danes prispel na obisk v Sarajevo. Holbrooke je pogovore z novim jugoslovanskim predsednikom označil za "odlične". Holbrooke je najvišji ameriški predstavnik, ki se je sestal s Koštunico po njegovem prevzemu predsedniške funkcije v začetku oktobra. "Mislim, da je jasno, da se bo ZRJ pridružila ZN zelo kmalu," je dejal Holbrooke in ob tem dodal, da ne gre niti za vprašanje mesecev. Ameriški veleposlanik pri ZN je še ocenil, da bo stabilizacija na Balkanu zahtevala še nekaj časa.
Praznovanje dneva OZN
25. 10. 2000 00.00
Ob 55. obletnici ustanovitve Združenih narodov so se po vsem svetu zvrstile prireditve, na sedežu svetovne organizacije v New Yorku pa sta generalni sekretar Kofi Annan in predsednik Generalne skupščine Harri Holkeri pozvala voditelje držav k izpolnjevanju obljub, danim na letošnjem vrhu tisočletja. Osrednji del
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.
Izraelci spet zaprli letališče v Gazi
23. 10. 2000 00.00
Izrael je danes spet zaprl letališče v Gazi, tako da nekemu jordanskemu letalu niso dovolili pristati, so sporočili palestinski viri. Izraelski premier je minuli teden po dogovoru na vrhu v Šarm el Šejku ukazal odprtje letališča na palestinskem avtonomnem območju. Zaradi nadaljevanja nasilja na palestinskih ozemljih pa je Barak včeraj sklenil, da se Izrael začasno umika iz mirovnega procesa.
Nov krog pogajanj za kandidatke helsinške skupine
23. 10. 2000 00.00
Evropska unija se bo z državami kandidatkami t. i. helsinške skupine jutri sestala na novem krogu pristopnih pogajanj, in sicer prvič v času francoskega predsedovanja petnajsterici. Predvidoma se bo EU s šestimi državami - na pogajanja, začela so se spomladi, so bile povabljene na vrhu EU decembra lani v Helsinkih - pogajala o skupaj 18 poglavjih pravnega reda EU in jih začasno zaprla trinajst. S tem se bodo po številu zaprtih poglavij nekatere kandidatke helsinške skupine precej približale kandidatkam t. i. luksemburške skupine, med katerimi je tudi Slovenija.
Slovaška v EU med prvimi
23. 10. 2000 00.00
Slovaška lahko po besedah nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki se mudi na enodnevnem obisku na Slovaškem, pričakuje, da bo v EU sprejeta med prvimi kandidatkami za članstvo. Po pogovoru s slovaškim premierom Mikulasom Dzurindo v Bratislavi je Schröder poudaril, da bo Slovaška v primeru, da bo pospešeno izvajala reforme, "čisto spredaj". Kot prvi možni datum za sprejem Slovaške je Schröder omenil leto 2003. Schröder je prvi nemški kancler, ki je obiskal Slovaško odkar je pred osmimi leti postala samostojna država.
Andreja Klepač evropska igralka leta
22. 10. 2000 00.00
Mlada slovenska teniška igralka Andreja Klepač (TK Radenska Triglav) je osvojila lovoriko najboljše igralke leta 2000 v kategoriji do 14 let. Zato bo predstavnik Teniške zveze Slovenije na sklepnem zasedanju Evropske teniške federacije, ki je vsako leto v Baslu, prejel odličje "ETA player of the year" za leto 2000, kar je veliko priznanje tudi za ves slovenski tenis. Do sedaj so ta naslov osvajale tudi igralke, ki so danes v svetovnem vrhu, saj je leta 1992 lovoriko osvojila Švicarka Martina Hingis, leta 1994 Rusinja Ana Kurnikova, leta 1995 pa slovenski igralki Tina Pisnik in Katarina Srebotnik.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Vrh foruma Evropa-Azija
20. 10. 2000 00.00
V južnokorejski prestolnici se je začel dvodnevni vrh foruma Evropa-Azija, t.i. ASEM, na katerem sodelujejo voditelji 15 članic EU in desetih azijskih držav. To je že tretji ASEM, ki je najpomembnejše mednarodno srečanje na korejskih tleh po olimpijskih igrah leta 1988. Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob odprtju srečanja pozval države udeleženke, naj podprejo najnovejši proces zbliževanja in sprave med Južno in Severno Korejo. Ob začetku zasedanja o varnostnih in političnih vprašanjih so udeleženci sprejeli posebno izjavo o miru na Korejskem polotoku. Na vrhu naj bi sicer največ pozornosti namenili prihodnjemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu sodelovanju med Evropo in Azijo. Ob robu 3. vrhunskega zasedanja Evropske unije in Azije (ASEM) v Seulu se je danes v južnokorejski prestolnici zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki nasprotujejo procesu globalizacije. Proteste so pripravili v olimpijskem parku, ki je od prizorišča vrha oddaljen več kilometrov, po poročanju medijev pa so protesti minili mirno. V študentskih protestih pred poslopjem, kjer so se zbrali evropski in azijski voditelji, pa sta bila danes v posredovanju policije, ki je razgnala kakih 400 študentov, po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap ranjena dva protestnika. Študentje so udeležencem vrha želeli predati pismo, v katerem obsojajo "razprodajo" korejskega gospodarstva. Na območju kongresnega centra sicer velja prepoved shodov. Različne skupine ostalih slojev prebivalstva so se medtem povezale v združenje ASEM 2000 Ljudski forum, ki zaghteva vključitev različnih družbenih skupin v delo vrha. Voditelji EU in azijskih držav bodo danes in jutri v Seulu govorili predvsem o smernicah prihodnjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema celinama.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Trije mrtvi v novih incidentih
19. 10. 2000 00.00
Nasilje na območju palestinskih avtonomnih ozemelj kljub dogovoru o premirju, ki sta ga v torek na bližnjevzhodnem vrhu v egiptovskem Šarm el-Šejku dosegla izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat, ne pojenja. Danes so judovski naseljenci na območju Nablusa ubili Palestinca, v streljanju pa sta bila ranjena še dva naseljenca in dva Palestinca, so sporočili očividci in predstavniki tamkajšnje bolnišnice. V eksploziji, ki je uničila sedež palestinske policije v Betlehemu, pa sta bila ubita najmanj dva pripadnika palestinskih varnostnih sil, več pa jih je po trditvah očividcev huje ranjenih. Vzrok eksplozije na sedežu policijske enote, ki je zadolžena za varovanje palestinskega voditelja Jaserja Arafata, za zdaj še ni znan.
ZN o razmerah na palestinskih območjih
19. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je pozno sinoči začela izredno posebno zasedanje o valu nasilja na palestinskih ozemljih, ki ga bo nadaljevala danes z 41 napovedanimi govorniki. Prvi dan zasedanja so govorili le predstavniki palestinskih avtonomnih oblasti, Izraela, Senegala in Južnoafriške republike. Palestinski predstavnik Naser al Kidva je Izraelce obtožil, da so v zadnjih treh tednih pobili več kot 90 Palestincev, 3.000 pa ranili. "Prve tri dni izraelske krvave kampanje palestinska stran ni izstrelila niti enega naboja," je dejal palestinski predstavnik. Predstavnik Izraela Jehuda Lancry pa je dejal, da je razprava v generalni skupščini v nasprotju z duhom deklaracije po vrhunskem srečanju v egiptovskem Šarm el Šejku in lahko škoduje prizadevanjem za prekinitev nasilja. Palestinske oblasti je obtožil, da razpihujejo nasilje, ko prek medijev pozivajo k napadom na izraelske državljane. Al Kidva je medtem opozoril, da na vrhu v Šarm el Šejku niso podpisali skupne izjave in da je dogovor poln dvoumnosti. "Ob tem ostaja stalno prisotna bojazen, da Izrael, tako kot doslej, znova ne bo spoštoval dogovorjenega," je dejal palestinski predstavnik v ZN in izrazil upanje, da bo hitra preiskava o vzrokih za zadnji izbruh nasilja pomagala k umiritvi razmer.
NATO o slovenskem programu za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Zveza NATO in Slovenija bosta jutri v Bruslju skupaj pregledali slovenski program uresničevanja akcijskega načrta za članstvo (MAP) za prihodnje leto. Vsebino programa, ki ga je Slovenija zavezništvu izročila septembra, bosta predstavnikom članic Severnoatlantske zveze podrobneje pojasnjevala državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič in državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc, na srečanju pa bo po pričakovanjih beseda tekla tudi o razmerah v ZRJ. Na čelu delegacije zveze NATO bo pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve Klaus-Peter Klaiber.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Spopadi se nadaljujejo
18. 10. 2000 00.00
Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.