za proti
Generalna tožilka haaškega sodišča predlagala umik obtožnic proti 14 Srbom
07. 05. 1998 07.21
Generalna tožilka haaškega Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Louise Arbour je danes predlagala umik obtožnic proti 14 bosanskim Srbom, obtoženim vojnih zločinov v taboriščih Omarska in Keraterm na severozahodu BiH leta 1992. Sodišče je danes delno ugodilo tožilkini zahtevi in umaknilo obtožnice proti petim osumljenim, o drugih devetih pa bo odločalo jutri. Haaško sodišče je leta 1995 obtožilo skupno 33 bosanskih Srbov zaradi zločinov nad hrvaškim in muslimanskim prebivalstvom v omenjenih dveh taboriščih.
NATO potrdil operacijski načrt za BiH
06. 05. 1998 17.38
Severnoatlantski svet je danes potrdil operacijski načrt za mednarodne enote, ki bodo konec junija, po izteku mandata sedanjim silam SFOR, nadaljevale mednarodno vojaško navzočnost v Bosni in Hercegovini.
Razmere na slovenskih cestah
06. 05. 1998 08.03
Ceste po državi so večinoma normalno prevozne. Cesta preko prelaza Vršič je zaprta. Promet v notranjosti poteka tekoče in brez posebnosti.
Nadaljevanje pogajanj za oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa
05. 05. 1998 07.43
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po današnjem londonskem srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom na vprašanje o možnostih za oživitev bližnje vzhodna mirovnega procesa, ki je v slepi ulici že več kot leto dni, zagotovil: "Delamo za napredek mirovnega procesa". Netanjahujev tiskovni predstavnik pa je danes vnovič zavrnil ameriški predlog, po katerem naj bi se izraelska vojska umaknila s 13 odstotkov zasedenih palestinskih ozemelj. "Številka 13 odstotkov vključuje ozemlja, ki jih ne moremo zapustiti," je dejal tiskovni predstavnik David Bar-Ilan. Takoj po sestanku z gostiteljem Blairom je Netanjahu odšel na nove pogovore z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright, že tretje v dveh dnevih. Albrightova se je po sinočnjih srečanjih z Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom odločila za podaljšanje svoje pogajalske misije v Londonu. Proti poldnevu se bo ameriška državna sekretarka vnovič srečala tudi z Arafatom.
Kljub slabemu vremenu nekaj dvobojev že pod streho
04. 05. 1998 17.19
V teniškem centru Ten ten v Domžalah se je v oblačnem vremenu začel glavni del 9. ATP challenger turnirja Renault open z nagradnim skladom 125.000 in plačanim prenočiščem.
Največja križarka na svetu Grand Princess po poti Titanica
04. 05. 1998 09.11
V italijanski ladjedelnici Fincantieri pri Trstu so včeraj dokončali največjo križarko na svetu. Ob slavnostni predaji ladje ameriški družbi Reederei Princess Cruises so naznanili, da bo Grand Princess na svoji prvi poti ubrala isto smer, kot jo je že pred 86 leti slavni Titanic.
Hašek in Grosek izločila Philadelphio; Montreal zelo blizu prvega uspeha po petih letih
02. 05. 1998 12.10
V Philadelphiji so v peti tekmi prvega kroga končnice severnoameriške hokejske lige NHL domači letalci trdo pristali. S porazom proti Buffalu po podaljšku so lanski finalisti letošnji nastop namreč končali že v prvem krogu končnice. Buffalo, ki si je v letošnji sezoni veliko točk priboril predvsem po zaslugi izrednega vratarja Dominika Haška, je v končnici prikazal doslej skrite vrline. Predvsem to velja za učinkovito igro z igralcem več, saj so od 32 priložnosti, ko so imeli na tekmah v končnici na ledu igralca več, zadeli devetkrat. Na zadnji tekmi v Philadelphiji so vse tri gole za zmago s 3:2 dosegli ob "power-playu". Junak srečanja je bil Michal Grosek, ki je z golom v šesti minuti podaljška Buffalu šele tretjič v zadnjih 14 poskusih omogočil napredovanje v naslednji krog končnice, pa tudi Hašek je bil s 35 obrambami spet na svojem mestu. V Washingtonu je Boston s prepričljivo zmago 4:0 - tri gole so gosje dosegli v drugi tretjini - znižal skupni izid v boju z Washingtonom na 2:3. Vratar Bostona Byron Dafoe je imel 26 obramb ter prvič v karieri na tekmi končnice ohranil nedotaknjeno mrežo, zadetke pa so dosegli Jason Alison, Sergej Samsonov, Rob DiMayo in Ray Bourque. Pingvini iz Pittsburgha so po sinočnjem porazu v domači dvorani zelo blizu izpadu iz tekmovanja. Montrealski Canadiens so jih premagali s 5:2 in v skupnem seštevku vodijo s 3:2. Mark Recchi je dosegel dva gola v zadnji tretjini, Patrice Briseboise in Shaynne Corson pa sta zadela v razmaku minute in pol v drugi tretjini. Edina svetla točka poraza pingvinov je tradicija; ko so namreč zadnjič, leta 1991, izgubljali dvoboj prvega kroga končnice z 2:3, so nazadnje ne le zmagali v prvem krogu, ampak tudi osvojili Stanleyev pokal. Prav nasprotno - prekinitev tradicije - pa si želijo v kanadskem moštvu, ki se mu v zadnjih petih sezonah, ko se je uvrstilo v končnico, nikoli ni uspelo uvrstiti v drugi krog tekmovanja.
Italijanske obale so čistejše
02. 05. 1998 10.20
Število italijanskih plaž, primernih za kopanje, je od lanskega leta nekoliko naraslo. Glede na poročilo ministrstva za zdravstvo je 68,5 odstotka italijanske obale čiste (lani 67,1 odstotka). Po ugotovitvi, da je velik del italijanske 7122 kilometrov dolge obale neprimeren za kopanje, je italijanska vlada v minulih letih okrepila boj proti onesnaževanju. Da bi s tem preprečile izpust strupenih snovi v vodo, so oblasti poostrile nadzor nad tovarnami, ki obratujejo v bližini morja. Glede na poročilo je voda najbolj čista na območjih Molise in Abruzzo, najbolj onesnaženo vodo pa imata območji Campania in Lazio.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.
Srbi preprečujejo izročitev univerzitetnih poslopij kosovskim Albancem
30. 04. 1998 16.56
V središču Prištine se je zbralo na tisoče Srbov, da bi preprečili izročitev treh poslopij univerze kosovskim Albancem. Demonstranti so nosili srbske zastave in prepevali nacionalistične pesmi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Izročitev prostorov univerze je del albansko-srbskega sporazuma o šolstvu, za katerega sta se strani dogovorili pred dvema mesecema. Srbski rektor univerze Radivoje Papović je za beograjski radio B-92 povedal, da "srbske univerze ne bo nikoli prestopil noben Albanec". V okolici univerze so se zbrale posebne policijske enote, proti albanskim študentom pa so uperjeni vodni topovi, poroča radio B-92. Sicer pa so kosovski Albanci v Prištini znova izvedli miren protest. Demonstranti so se sprehodili brez transparentov ali vzlikanja gesel, po pol ure pa so se razšli.
Luka Koper še čaka na odgovor vlade
30. 04. 1998 14.58
Uresničevanje razvojnih projektov koprskega pristanišča, med katerimi je tudi namera do leta 2010 preseči mejo deset milijonov ton letnega pretovora, postaja vse bolj odvisno od pravočasne vzpostavitve dovolj zmogljivih in kakovostnih prometnih povezav Luke Koper z zalednimi tržišči. Najpomembnejša med temi je neposredna železniška povezava Slovenije z Madžarsko, ozko grlo pa bo za blagovne tokove proti vzhodnoevropskim državam v nekaj letih postal tudi sedanji enotirni 34 kilometrov dolg železniški odsek od Kopra do Divače. Luka je bila že pred leti glavni pobudnik izgradnje še drugega tira na tej progi, uprava pristaniške družbe pa je v začetku letošnjega leta prostojnim državnim organom poslala še finančno ponudbo, s katero naj bi pospešili uresničitev enega od sicer že dolgo načrtovanih cestnih ali železniških infrastrukturnih projektov.
Predsednik Jelcin nasprotuje velikemu pritisku na Beograd
30. 04. 1998 14.57
Ruski predsednik Boris Jelcin se je v današnjem telefonskem pogovoru z italijanskim premierom Romanom Prodijem izrekel proti vsakemu ukrepu proti Beogradu, ki bi temeljil na izvajanju velikega pritiska, so povedali v Kremlju. Rusija se včeraj v Rimu ni pridružila ostalim članicam kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo, Nemčiji, ZDA, Franciji, Veliki Britaniji in Italiji, pri napovedi novih sankcij proti ZRJ in Srbiji.
Deset minut pomaga proti mišji roki
30. 04. 1998 07.40
Dese minutni odmor zadostuje, da preprečimo nastanek t.i. mišje roke. Te mišje roke - v strokovnem jeziku gre za poškodbe, ki so posledica stalne obremenitve (repetitive strain injuries) - lahko nastanejo zaradi stalnega pritiskanja na miško računalnika ali drugih stalno ponavljajočih se kretenj. Zaradi enostranske obremenitve se poškodujejo določene kite, mišice ali sklepi, kar v najhujšem primeru pripelje do nezmožnosti za delo. Po mnenju nizozemske raziskovalne organizacije NIA-TNO lahko to preprečimo s kratkimi pavzami. Strokovnjaki svetujejo, da si poleg opoldanskega premora privoščimo še po dve desetminutni pavzi dopoldne in popoldne. Delodajalci se ne rabijo bati, da bi to škodilo produktivnosti podjetja. Raziskave so namreč tudi pokazale, da so po takih premorih zaposleni celo bolj učinkoviti, poleg tega imajo manj zdravstvenih težav in so redkeje bolni. Raziskava je zajela 60 oseb, zaposlenih za računalnikom in tekočim trakom. Po rednih pavzah so se delavci manj pritoževali nad odrevenelimi rokami in bolečimi prsti.
Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota
29. 04. 1998 09.31
Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.
Varnostni svet: Sankcije proti Iraku ostajajo
28. 04. 1998 19.19
Gospodarske sankcije proti Iraku, ki jih je Varnostni svet ZN uvedel leta 1990, ostajajo nespremenjene, je po enodnevnem zasedanju v New Yorku povedal predsedujoči VS ZN, Japonec Hisaši Ovada. "V Varnostnem svetu ni bilo konsenza za spreminjanje sankcij," je povedal Ovada v ponedeljek po krajevnem času, potem ko je VS preučil poročili komisije ZN za razorožitev Unscom in Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
V Prištini tihi shod kosovskih Albancev
28. 04. 1998 16.34
V Prištini se je danes opoldne več tisoč Albancev udeležilo tihega shoda v spomin na več kot 20 rojakov, ki so bili v preteklih dneh ubiti v Dečanih in Drenici. K protestu proti najnovejšim izbruhom nasilja in "terorju srbskih oblasti" na Kosovu je pozvalo 13 strank in združenj kosovskih Albancev.
Solana obsoja nedavne incidente v BiH
28. 04. 1998 15.33
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je davi v izjavi za javnost izrazil obžalovanje nad nedavnimi dejanji ustrahovanja in nasilja v več krajih v Bosni in Hercegovini, med drugim Derventi, Drvarju, Phelanu in Svjetlici, nad osebami, ki se želijo vrniti na svoje domove.
Duncan potrjuje svoj naslov
28. 04. 1998 10.16
Novinec leta v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA Tim Duncan je še enkrat dokazal, da si zasluži ta naslov. V srečanju končnice proti Soncem iz Phoenixa je namreč dosegel 22 točk, odlično igral v tretji četrtini ter krepko pripomogel k skupnemu vodstvu Ostrog z 2:1. S pomočjo razpoloženih Davida Robinsona in Vinnyija Del Negra so Ostroge tokrat Sonca premagale za 12 točk (100:88). Svojo priložnost ob razigranem Antoniu McDyessu - očitno je bil tokrat sam - je dobil tudi Marko Milič, ki pa je v svojem debiju v končnici lige na parket stopil le za minuto. Podobno kot v San Antoniu so tudi v Clevelandu domačini slavili. Po vodstvu Hitrostnikov z 2:0 so Konjeniki znižali na 2:1 predvsem po zaslugi razigranega Shawna Kempa, ki je dosegel 31 točk ter tako preprečil izpad svojega moštva iz nadaljevanja tekmovanja. Za odločilno tretjo zmago bodo morali Hitrostniki igrati mnogo bolje, vendar se jim z Larry Birdom, Reggijem Millerjem (18) in domačim občinstvom v četrtek, 30. aprila, verjetno ni treba zelo bati. Pri Indiani je tokrat največ točk dosegel Rik Smith, 26.
ZDA ostro proti ukinjanju sankcij proti Iraku
28. 04. 1998 09.36
Varnostni svet OZN je v ponedeljek začel razpravo o reviziji sankcij proti Iraku. Diplomatski viri pri Varnostnem svetu menijo, da bodo zaradi odločnega ameriškega stališča sankcije ostale, take kot so, kljub predlogom nekaterih članic, da bi jih vsaj omilili. Rusija in Francija si prizadevata delno omejiti sankcije, ker naj bi Irak dokazal voljo za sodelovanje z mednarodnimi inšpektorji in ker ni dokazov o nadaljevanju jedrskega programa. Omenjeni državi sta predlagali, da bi ukinili embargo na trgovino z nafto, ki je zdaj dovoljena le, ko gre za nakup hrane in zdravil. Rusija in Francija poleg tega želita še pridobiti soglasje za ukinitev omejitev potovanj za člane iraških oblasti. Ameriški veleposlanik Bill Richardson je ostro nastopil proti kakršnimkoli omilitvam sankcij, ker Irak po mnenju ZDA še zdaleč ni izpolnil zahtev mednarodne skupnosti. Richardson je dejal, da Iraške oblasti še vedno ne dajejo vseh informacij o oborožitvenih programih, čeprav je bil dosežen določen napredek pri dostopu do predsedniških palač. Po trditvah diplomatskih virov bodo ZDA vztrajale pri svojem stališču in celo uporabile pravico veta. Razprava se bo nadaljevala popoldne, ko pričakujejo govor britanskega veleposlanika. Velika Britanija je glede Iraka doslej stala na strani ZDA.
Žirinovski je postal doktor filozofije
27. 04. 1998 10.37
Vodja ruskih skrajnih nacionalistov Vladimir Žirinovski je te dni uspešno obranil doktorat o "preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ruskega naroda" in postal doktor filozofije. Zagovor je potekal za zaprtimi vrati, novico pa so objavili v nedeljo na kongresu njegove stranke.
Zveza borcev počastila 50-letnico obstoja in praznik
27. 04. 1998 08.09
Praznik, dan upora proti okupatorju, in hkrati 50-letnico obstoja je s slavnostnim zasedanjem svoje skupščine danes počastila tudi Zveza združenj borcev in udeležencev narodno-osvobodilnega boja Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik zveze Ivan Dolničar. Kot je poročal Radio Slovenija, je Dolničar spregovoril o nastanku Osvobodilne fronte ter opisal posebnosti slovenskega osvobodilnega gibanja, njegov državotvorni pomen, veličino in glavne pridobitve. Dolničar je orisal tudi povojno delo borčevske organizacije, ki ni bila vedno le transmisija partije, saj je pogosto podpirala politične spremembe. Borci niso zadovoljni, ker v ustavi ni zapisano, da je bila slovenska državnost dosežena z narodno-osvobodilno borbo in menijo, da je škodljivo priznavanje krivde za fojbe, državni organi pa niso dovolj odločni pri zavraččanju obtožb na račun dejanj borcev ob koncu vojne, je med drugim tudi dejal predsednik zveze borcev. Ocenil je tudi poskuse sprave in dejal, da so podobni spravi ognja in vode. Na slavnostnem zasedanju skupščine so podelili tudi priznanja: najvišjega, listino Zveze združenj borcev, sta dobila Lado Ambrožič Novljan in akademik prof. dr. Boris Paternu, zlato plaketo pa so ob 50-letnici obstoja podelili reviji Borec in Muzeju novejše zgodovine.
Francija predlaga stalni nadzor iraške jedrske oborožitve
27. 04. 1998 08.07
Francoska vlada se je danes uradno zavzela za to, da se Varnostni svet Združenih narodov izreče za stalni nadzor nad iraško jedrsko oborožitvijo, je povedala tiskovna predstavnica francoskega zunanjega ministrstva Anne Gazeau-Secret. Francosko vodstvo obenem poziva Varnostni svet, naj razmisli o možnostih sprejetja enakega ukrepa tudi za raketno oborožitev Iraka. Varnostni svet naj bi danes v New Yorku odločal o morebitnem podaljšanju embarga proti Iraku še za pol leta.
Cook za nadaljevanje pritiska na Beograd
27. 04. 1998 08.07
Predsedujoči svetu zunanjih ministrov Evropske unije, britanski zunanji minister Robin Cook, je danes v Luxembourgu izjavil, da je zaradi neizboljšanja razmer na Kosovu treba nadaljevati pritisk na Beograd. Beograd mora umakniti posebne policijske enote, prenehati uporabljati težko orožje proti prebivalcem in začeti vsebinski dialog s kosovskimi Albanci, je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU izjavil Cook. Poleg tega je vodja britanske diplomacije napovedal, da bo unija še naprej pritiskala na jugoslovanske oblasti, naj sprejmejo misijo mednarodnega osrednika Felipeja Gonzalesa. Glede morebitnega dogovora o poostrenih sankcijah proti Beogradu, je Cook dejal, da bo danes petnajsterica znova potrdila ukrepe, ki jih je predložila kontaktna skupina. Na morebitne nadaljne korake v tej smeri bo po Cookovih besedah treba počakati na bližnji vnovični sestanek kontaktne skupine za območje nekdanje Jugoslavije.
ZDA razmišljajo o dodatnih ukrepih proti ZRJ
25. 04. 1998 09.40
Tiskovni predstavnik ameriškega State departmenta James Rubin je novinarjem sinoči dejal, da ZDA razmišljajo o uvedbi novih kazenskih ukrepov proti režimu Slobodana Miloševića zaradi poglabljanja krize na Kosovu.
Jelcin uradno imenoval Kirijenka za novega premiera
24. 04. 1998 16.53
Ruski predsednik Boris Jelcin je Sergeja Kirijenka danes uradno imenoval za novega ruskega premiera, potem ko je duma Kirijenka potrdila z 251 glasovi za in 25 proti. Kot je povedal Jelcin, je v parlamentu zmagal razum, posamični strankarski interesi pa so se umaknili interesom države.
Srbi zavrnili mednarodno posredovanje glede kosovskega vprašanja
24. 04. 1998 10.33
Velika večina Srbov je v četrtkovem referendumu v skladu s pričakovanji zavrnila mednarodno posredovanje glede kosovskega vprašanja. Glede na začasne rezultate, ki jih je minulo noč sporočila volilna komisija v Beogradu, je proti "vmešavanju tujcev" v notranje zadeve Srbije glasovalo 97 odstotkov ljudi. Volilna udeležba je znašala približno 65 odstotkov, torej več kot 50 odstotkov, potrebnih za veljavnost izida referenduma, je povedal sekretar volilne komisije Nebojša Rodić. Končni izid referenduma pričakujejo v petek.
Referendum o tujem posredovanju na Kosovu
23. 04. 1998 11.07
V Srbiji se je začel referendum o tujem posredovanju na pogajanjih med Srbi in kosovskimi Albanci za rešitev krize na Kosovu. Srbske oblasti so pozvale državljane, naj se izrečejo proti tujemu posredovanju, ki ga zahtevajo kosovski Albanci in mednarodna skupnost.
Industrijalci proti načrtu vlade o skrajšanju delovnika
22. 04. 1998 18.50
Italijanski industrijalci grozijo s kampanjo za izvedbo referenduma proti načrtu vlade Romana Prodija, da do leta 2001 v podjetjih z več kot 15 zaposlenimi postopoma uvede 35-urni delavnik.
Začetek akcije Šport proti zasvojenosti
22. 04. 1998 18.36
Na Kodeljevem se je včeraj s krosom na 3-kilometrski progi za ženske in kilometer daljši progi za moške začela akcija Šport proti zasvojenosti, ki poteka z geslom <I>Izkoristi življenje-čas teče</I>. Projekt in spremljajoča zloženka naj bi mlade opozorila, da o svojem življenju odločajo sami ter jih seznanila z različnimi vrstami zasvojenosti, ki so razširjene med mladimi, so sporočili iz študentske organizacije ljubljanske univerze, ki je akcijo pripravila skupaj s fakulteto za šport.
Vlada v Bonnu razpravljala o zaposlovalni politiki
22. 04. 1998 18.16
Vlada v Bonnu je danes z več kot enotedensko zamudo razpravljala o "akcijskem načrtu zaposlovalne politike", ki ga je od nje zahtevala Evropska unija. Lani novembra so na luksemburškem vrhu EU o zaposlovanju od vseh držav članic zahtevali, da do sredine aprila pripravijo seznam ukrepov, s poudarkom na boju proti dolgoročni brezposelnosti in brezposelnosti mladih, s katerim se strinjajo sindikati, delodajalci in gospodarstveniki.