zahteval
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
V aferi Zavrč zaslišali priče
25. 10. 2000 00.00
Sodnik županijskega sodišča v Varaždinu Igor Pavlic je danes odločil, da se bo sojenje slovenskima državljanoma Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, obtoženima vohunjenja v aferi Zavrč, nadaljevalo 6. novembra.
Kmalu zamenjava Salas - Šimič
24. 10. 2000 00.00
Po mesecih dogovarjanj in govoric naj bi se čilenski nogometni zvezdnik Marcelo Salas iz Lazia vendarle preselil k milanskemu Interju, od kjer naj bi v nasprotno smer odpotoval hrvaški branilec Dario Šimič. Inter naj bi danes (torek) Salasu ponudil dva milijona dolarjev letne plače, Šimiču pa dal svoj blagoslov za odhod, od italijanskih prvakov pa zahteval 15 milijonov dolarjev.
Podpora Zagožnu
19. 10. 2000 00.00
V prostorih poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v državnem zboru so se danes na neformalnem srečanju, na katerem so analizirali slab volilni rezultat, sestali poslanci in nekateri ministri te stranke. Glede možnosti odstopa predsednika stranke Franca Zagožna so soglasno ocenili, da mora ta voditi stranko do kongresa, ki ga želijo temeljito pripraviti v začetku prihodnjega leta, je novinarjem med sestankom dejal poslanec SLS+SKD Janez Kramberger. Razpravljali so tudi o tem, ali bo stranka pripravljena sodelovati v prihodnji vladni koaliciji. Po besedah Krambergerja so glede tega vprašanja mnenja zelo deljena, večina poslancev pa se opredeljuje zato, da bi bili v opoziciji.
Znano mnenje Beneške komisije
16. 10. 2000 00.00
Beneška komisija je sporočila, da sprememba volilnega sistema v Sloveniji ni v nasprotju z evropskimi demokratičnimi standardi. Poročilo komisije danes sicer še ni prispelo v pisarno predsednika vlade, ki je obravnavo zahteval.
Komercialne in državne ustanove niso upravičene do uporabe Arnesa
12. 10. 2000 00.00
Upravni odbor javnega zavoda Arnes ugotavlja, da komercialne in državne ustanove ne sodijo v skupino ustanov, ki so upravičene do uporabe storitev akademsko-raziskovalnega omrežja. To omrežje se financira izključno iz proračunskih postavk za znanost, izobraževanje in kulturo. Izjema so raziskovalni laboratoriji v industriji, registrirani pri ministrstvu za znanost in tehnologijo. Njihove povezave na Arnes je potrebno ločiti od ostalih delov teh podjetij, je v sporočilu za javnost zapisal UO Arnes. Kot je znano, je vlada na seji 5. oktobra sklenila, da mora Arnes v mesecu dni iz svojega omrežja izključiti vse komercialne uporabnike, ki ne sodijo na akademsko-raziskovalno področje, in v šestih mesecih odklopiti vse uporabnike iz državne uprave, ki prav tako ne sodijo na akademsko-raziskovalno področje.
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v zdravstvu
10. 10. 2000 00.00
Sindikat zdravstva in socialnega varstva ter vladna pogajalska skupina za zdravstvo in socialno varstvo sta na današnjih pogajanjih parafirala pravilnika o napredovanju zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki končno omogočata, da zaposleni napredujejo za pet plačilnih razredov, in sicer od 1. januarja prihodnje leto.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Peterle zavrača očitke
09. 10. 2000 00.00
Očitki iz interpelacije zoper zunanjega ministra nimajo podlage v dejanjih, je na javni prestavitvi odgovorov na interpelacijo danes dejal zunanji minister Lojze Peterle. Peterle je izrazil obžalovanje, ker se obravnave niso udeležili predlagatelji interpelacije - enajst poslancev iz vrst SNS, DeSUS in ZLSD -, saj tako ni bilo možnosti za politični dialog. Minister Peterle je v svojem odgovoru na očitke interpelatorjev poudaril, da je sam v odnosih z Avstrijo nadaljeval politiko prejšnje vlade.
Haider ponovno o avnojskih sklepih
07. 10. 2000 00.00
Pred praznovanjem 80. obletnice koroškega plebiscita je koroški deželni glavar Jörg Haider ponovno načel vprašanje Avnojskih sklepov. Dejal je, da za Slovenijo ne bo prostora v Evropski uniji, dokler ta ne bo odpravila sklepov o razlastitvi. Od Slovenije je tudi ponovno zahteval, da Staroavstrijcem prizna status manjšine.
Putin za kompromis med Indijo in Pakistanom
04. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v okviru uradnega obiska v Indiji v današnjem nastopu v indijskem parlamentu pozval Indijo in Pakistan, da končno najdeta kompromisno rešitev za spor glede Kašmirja. Ob tem je zahteval, naj v celoti spoštujeta nadzorno črto, ki ločuje to ozemlje na dva dela.
Microsoft kupuje delež Corela
03. 10. 2000 00.00
Ameriški računalniški gigant Microsoft bo kupil 135 milijonov dolarjev vredni delež v kanadskem podjetju Corel, ki poleg pisarniškega paketa Corel Office in risarskega programa CorelDraw za Windows okolje izdeluje omenjena programska paketa tudi za konkurenčni operacijski sistem Linux. Microsoft bo kupil tudi 24 milijonov prednostnih delnic brez glasovalne pravice v skupni vrednosti 135 milijonov dolarjev, pri čemer je ena vredna 5,63 dolarja. S tem bo podjetje postalo eden največjih delničarjev Corela s 24,6-odstotnim deležem brez glasovalne pravice.
Arafat omenja tudi možnost vojne
01. 10. 2000 00.00
V spopadih z izraelskimi vojaki v Gazi in na Zahodnem bregu so bili danes ubiti trije Palestinci, najmanj 112 oseb pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v pogovoru za današnjo izdajo savdskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne.
Milošević zavrača posredovanje tujine
30. 09. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je danes zavrnil vsakršno posredovanje tujine v zvezi s preverjanjem volilnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v ZRJ, je v Podgorici povedal predstavnik ZN za človekove pravice Jiri Dienstbier. Medtem je opozicijski kandidat na volitvah Vojislav Koštunica danes od jugoslovanskega parlamenta zahteval, naj odobri novo štetje glasovnic. Volilne lističe naj bi po predlogu Koštunice pregledala komisija, sestavljena iz srbskih politikov in predstavnikov mednarodne skupnosti, je poročala tiskovna agencija Beta.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
76-letnik oropal banko
28. 09. 2000 00.00
Osamljeni 76-letni nekdanji zapornik je od bančnega uslužbenca zahteval dva bankovca po 50 dolarjev, potem pa mu je rekel, da bo v avtu pokadil cigareto in počakal na policijo, da ga odpelje v zapor. Bančni uslužbenec ni bil prepričan, če je Marvin Stewart mislil resno, a mu je kljub temu dal denar. Ropar je policijo, tako kot je rekel, kadeč cigareto počakal v avtomobilu, kot razlog za svoje dejanje pa je navedel, da se želi vrniti v zapor, ker nima družine in nikogar h komur bi se vrnil. Stewartu bi se želja lahko uresničila, saj v Iowi bančne roparje kaznujejo z zapornimi kaznimi.
Scheibner zahteval odpravo avnojskih sklepov
24. 09. 2000 00.00
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je danes v pozdravnem govoru ob prazniku sudetskih Nemcev v avstrijskem mestu Klosterneuburg poudaril, da evropska združitev ne temelji le na skupni valuti, temveč tudi na skupnih vrednotah, ki bi morale veljati za vse evropske države. Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner pa je v svojem govoru spet zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih sklepov v okviru pogajanj kandidatk za vstop v Evropsko unijo.
Podprli sklepe OMO o Avnoju
12. 09. 2000 00.00
Koordinacija predsednikov parlamentarnih strank je na včerajšnji seji v odsotnosti predstavnika SDS podprla sklepe odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) v zvezi z Avnojskimi sklepi in odnosi z Avstrijo. Kot je pojasnil predlagatelj sklica seje, prvak ZLSD Borut Pahor, so navzoči dosegli soglasje o podpori sklepom OMO, predvsem tistim, da se Slovenija z Avstrijo ne sme pogovarjati o odpravi Avnojskih sklepov in da zunanjepolitičnih tem zaradi nacionalnih interesov ne gre izkoriščati za predvolilne teme.
Chirac za evropsko ustavo
29. 08. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je na letni konferenci francoskih veleposlanikov v Parizu ponovil svojo zahtevo, da bi Evropska unija sprejela ustavo. "Po francoskem predsedovanju Evropski uniji bi morali razmisliti o temeljnem besedilu, ki bi kasneje postalo prva evropska ustava," je poudaril Chirac.
TV stolp se ne bo zrušil
29. 08. 2000 00.00
Ruski minister za izredne razmere Sergej Šojgu je danes sporočil, da so se odločili umakniti varnostno ograjo okoli televizijskega stolpa Ostankino v Moskvi, saj ni nevarnosti, da bi se stolp zrušil. Varnostno ograjo so postavili v nedeljo iz strahu, da bi se ta najvišji stolp v Evropi po požaru lahko zrušil. Uradna komisija je na podlagi izvedenskega mnenja danes prav tako ocenila, da je stolp stabilen in se zavzela za njegovo popravilo. Vodja komisije, pristojne za nadzor varnosti poslopja, Anvar Šamuzfarov je dodal, da je poškodovanih 25 odstotkov od 149 kablov, ki podpirajo poslopje. Predsednik Putin pa je danes na pogovoru z ministrom za informiranje zahteval, da se televizijski stolp obnovi v enem tednu. Prebivalci Moskve medtem spremljanje televizijskega programa nadomeščajo z branjem časopisov, drugi pa sveže informacije prebirajo na internetu.
Na Filipinih izpustili dva upornika
26. 08. 2000 00.00
Filipinske oblasti so danes ugodile zahtevam muslimanskih upornikov in iz zapora izpustile dva upornika, ki so ju aretirali v neki banki, ko sta skušala 240.000 dolarjev zamenjati v filipinske pesose. Moška sta kasneje tudi priznala, da sta denar prejela od skrajne islamske skupine Abu Sayaf.
Šturm zanika očitke
26. 08. 2000 00.00
Do včeraj je morala nacionalna komisija za uvajanje in spremljanje prenove šolstva ministru Šturmu predati poročilo o svojem delu. Komisija je poročilo, dolgo kar šesto strani predala, čeprav se njeni člani sprašujejo, zakaj Šturm od njih sploh zahteva poročilo o delu, ki ga, po ministrovem mnenju, ne bi smeli opravljati. Ker je minister javno izjavil, da komisija ni naredila tega, za kar je bila plačana in da njihovo delo ni kakovostno, predvsem pa zato, ker je ocenjeval delo oziroma poročilo, ki ga sploh še ni videl, predsednik komisije Janez Justin meni, da bi moral Šturm odstopiti.
Potres stresel tla v Italiji
22. 08. 2000 00.00
Potres z močjo 4,6 stopnje po Richterjevi lestvici je nocoj stresel severno Italijo. Po prvih podatkih državnega seizmološkega inštituta so se tla zatresla na območju Torina, kjer naj bi bilo žarišče potresa, sunek pa so čutili tudi v okolici Milana, Genove in na ligurijski obali. Kot so sporočile oblasti, je potres povzročil le manjšo gmotno škodo in ni zahteval žrtev.
Vojska ponovno na ulicah Belfasta
22. 08. 2000 00.00
Po hudih spopadih med paravojaškimi skupinami protestantskih lojalistov, v katerih sta bila ubita dva moška, po ulicah Belfasta spet patruljira britanska vojska. Glede na nasilne dogodke minuli vikend in po umoru dveh ljudi je pomočnik glavnega inšpektorja za Ulster Bill Stewart zahteval pomoč vojske. Dejal je, da so napetosti hude, vendar verjame, da bo povratek vojske na ulice le kratkotrajen. Vlada v Londonu se je za to odločila potem, ko so se pripadniki dveh skrajnih protestantskih skupin obstreljevali in podtaknili ogenj v prostorih, kjer ima vsaka od skupin svoj sedež. Britanski minister za Severno Irsko Peter Mandelson je nocoj izrazil upanje, da se bo čimprej lahko srečal s protestantskimi voditelji. Britanska vojska je zmanjšala svojo prisotnost po mirovni pogodbi leta 1998, zadnjič pa so posredovali v začetku minulega meseca, ko so posredovali v spopadih med protestanti in katoliškimi republikanci v Portadownu. Stewart je dejal, da so bile oblasti prisiljene v to dejanje po ponedeljkovem umoru dveh ljudi.
Pogovor Albrightove in Teneta
22. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je z direktorjem ameriške obveščevalne službe CIA Georgeom Tenetom včeraj po telefonu pogovarjala o objavi dokumentov, povezanih z vojaškim udarom v Čilu leta 1973 ter obdobjem generala Augusta Pinocheta. Tiskovni predstavnik State Departmenta je povedal, da nameravata Albrightova in Tenet o tem vprašanju še govoriti.
Beograd zahteval sklic VS
16. 08. 2000 00.00
Uradni Beograd je po zaprtju talilnice svinca v Zvečanu na severu Kosova zahteval takojšen sklic zasedanja Varnostnega sveta ZN, je sinoči poročala srbska državna televizija.
Haider zahteva odpravo avnojskih določil
16. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider je kot pogoj za vstop Slovenije in Češke v EU zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih določil. Na komemoraciji v čast nemškim pregnancem v Gurku, je Haider za koroški tisk včeraj pojasnil, da ni smiselno, da v današnji Evropi še obstajajo dekreti, ki upravičujejo "umor pripadnikov nemške manjšine". Koroški deželni glavar je zato zahteval "popravilo tega ljudomrznega prepričanja".
Izraelci in Palestinci sedli za pogajalsko mizo
16. 08. 2000 00.00
V Jeruzalemu se danes nadaljujejo izraelsko-palestinska mirovna pogajanja, ki so bila prekinjena po neuspehu v ameriškem Camp Davidu pred tremi tedni. Na izraelski strani sodelujeta izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami in pogajalec Gilead Šer, Palestince pa zastopata član palestinske vlade Saeb Erekat in vodja varnostnih sil v Gazi Mohamed Dahlan. Jutri na Bližnjem vzhodu pričakujejo tudi posebnega ameriškega odposlanca Dennisa Rossa, ki naj bi ugotovil, ali je po neuspelem palestinsko-izraelskem vrhu v Camp Davidu prišlo do napredka, in ocenil možnosti za sklic drugega vrhunskega zasedanja.