zahteval
Spopadi med Srbi in pripadniki KFOR
14. 08. 2000 00.00
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil KFOR so danes prevzeli talilnico svinca v metalurškem kompleksu v Zvečanu v bližini Kosovske Mitrovice, pri čemer je prišlo do nasilnih protestov srbskega prebivalstva. Britanske, francoske in danske pripadnike KFOR, ki so okoli 5. ure vdrli in brez nasilja zasedli talilnico, ki je ogrožala okolje, sta obkrožili dve skupini več kot 200 Srbov in jih obmetavali s kamenjem. Spopadi so se nato nadaljevali tudi v središču Zvečana. Po navedbah očividcev je bilo več ranjenih na obeh straneh. Razmere so se umirile, ko so se britanski pripadniki KFOR iz Zvečana umaknili proti Kosovski Mitrovici.
Podgorica zahteva prepoved preleta letal
13. 08. 2000 00.00
Črnogorske oblasti so zaprosile zahodne vlade, naj razglasijo zračni prostor nad Črno goro za območje, kjer bi bili prepovedani preleti
Picula zahteva nujno zamenjavo hrvaškega veleposlanika v Rimu
13. 08. 2000 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je od hrvaškega veleposlanika v Italiji Davorina Rudolfa zahteval, naj nemudoma odstopi s položaja, ker je javno ostro kritiziral nedavne zamenjave 35 hrvaških veleposlanikov in konzulov, v današnji izdajah pišeta hrvaška dnevnika Novi list in Večernji list. Picula je omenjeno odločitev sprejel zaradi Rudolfovega pogovora za petkovo izdajo hrvaškega dnevnika Slobodna Dalmacija, v katerem je hrvaški veleposlanik v Rimu dejal, da Picula izvaja politično čistko med veleposlaniki.
Hannovrski princ ostal brez gradov
10. 08. 2000 00.00
Hannovrski princ Ernst-August, soprog monaške princese Caroline, je ostal brez dveh gradov in približno 10.000 hektarjev zemljišč in gozdov v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt na območju nekdanje Vzhodne Nemčije, ki so bili pred drugo svetovno vojno v lasti njegovega dedka.
Ali za bombnim napadom stojijo Čečeni?
09. 08. 2000 00.00
Po včerajšnjem bombnem napadu v središču Moskve, ki je zahteval sedem življenj, 96 ljudi pa je bilo ranjenih, rusko vodstvo ne izključuje možnosti, da sledi vodijo v Čečenijo. V okviru preiskave o eksploziji je policija danes aretirala dva moška, Čečena in Dagestanca, je povedal namestnik direktorja ruske obveščevalne službe FSB. Osumljenca je policija že zaslišala. Čečenski uporniki so na svoji spletni strani objavili, da niso odgovorni za omenjeni napad, bombni napad in vse nasilne politične metode pa sta ostro obsodila tudi papež Janez Pavel II. in generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.
Pinochetu odvzeli poslansko imuniteto
08. 08. 2000 00.00
Čilsko vrhovno sodišče je nekdanjemu diktatorju Augustu Pinochetu nepreklicno odvzelo poslansko imuniteto. Odločitev, ki so jo neuradno sprejeli že prejšnji torek, so zaradi velikega vznemirjenja domače javnosti sporočili šele danes.
Anwarja obsodili na devetletno zaporno kazen
08. 08. 2000 00.00
Nekdanji podpredsednik malezijske vlade Anwar Ibrahim je bil danes zaradi sodomije obsojen na devetletno zaporno kazen, je poročala malezijska tiskovna agencija Bernama. Višje sodišče je pred tem 52-letnega Anwarja spoznalo za krivega. Sodnik Arifin Jaka je zahteval, da se kazen doda šestletni zaporni kazni, na katero je bil Anwar obsojen lani zaradi zlorabe oblasti. Če mu ne bodo znižali kazni, bo nekdanji član malezijske vlade v zaporu do leta 2014. Njegova žena je že napovedala, da se bo Anwar na odločitev sodišča pritožil.
Kdo je ''worker bee''?
07. 08. 2000 00.00
Oseba, ki se skriva pod psevdonimom "worker bee", je nekaj tednov pred uradnim izidom Applovega dvo-procesorskega PowerMaca in nove miške na straneh GeoCities-a objavil slike teh dveh novih proizvodov. Apple je od Yahooja, lastnika GeoCities-a zahteval podatke o tej osebi in ker jih podjetje ni hotelo izročiti, je vse skupaj prišlo na sodišče, to pa je izdalo odredbo, po kateri mora Yahoo te podatke pokazati.
Obletnica eksplozij atomske bombe
06. 08. 2000 19.50
V japonskem mestu Hirošima se je danes zbralo približno 50.000 ljudi, žrtev prve atomske bombe, ki so jo pred 55-imi leti odvrgli Američani. Ob 8.15 po lokalnem času so se prebivalci Hirošime tragičnega dogodka spomnili z minuto molka.
Dobitnik na lotu ni prišel po izkupiček
05. 08. 2000 10.51
Igralec lota, čigar srečka, ki jo je za 32 frankov kupil 3. junija v francoskem Commercyju in je zadela 13 milijonov frankov, ni prišel unovčit svojega dobička, je obžalovalo vodstvo francoske loterije Loto Tabac Le Chiquito. Nesrečni zmagovalec bi moral v četrtek do polnoči unovčiti dobiček, ki bi ga sicer lahko zahteval tudi prek pošte. Upravitelj loterije Bertrand Compagnon je povedal, da je imel že od začetka občutek, da je bila srečka izgubljena. Povedal je, da je srečka zelo majhna, igralec jo pospravi v žep in nanjo hitro pozabi. Compagnon je še povedal, da je bilo poleti na območju mnogo kanadskih drvarjev, ki so prišli čistit gozdove po hudih nevihtah s konca lanskega leta, in ti so pogosto kupovali srečke. Nesrečni dobitnik bi lahko bil eden izmed njih. Od začetka loterije leta 1976 ni bilo zahtevanih le pet velikih zadetkov. Tako je lani igralec ''pozabil'' na 45 milijonov vreden dobiček.
Dobitnik na lotu ni prišel po izkupiček
05. 08. 2000 00.00
Igralec lota, čigar srečka, ki jo je za 32 frankov kupil 3. junija v francoskem Commercyju in je zadela 13 milijonov frankov, ni prišel unovčit svojega dobička, je obžalovalo vodstvo francoske loterije Loto Tabac Le Chiquito. Nesrečni zmagovalec bi moral v četrtek do polnoči unovčiti dobiček, ki bi ga sicer lahko zahteval tudi prek pošte. Upravitelj loterije Bertrand Compagnon je povedal, da je imel že od začetka občutek, da je bila srečka izgubljena. Povedal je, da je srečka zelo majhna, igralec jo pospravi v žep in nanjo hitro pozabi. Compagnon je še povedal, da je bilo poleti na območju mnogo kanadskih drvarjev, ki so prišli čistit gozdove po hudih nevihtah s konca lanskega leta, in ti so pogosto kupovali srečke. Nesrečni dobitnik bi lahko bil eden izmed njih. Od začetka loterije leta 1976 ni bilo zahtevanih le pet velikih zadetkov. Tako je lani igralec ''pozabil'' na 45 milijonov vreden dobiček.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Bejrut odobril namestitev mirovnih sil
30. 07. 2000 18.36
Mednarodne mirovne sile ZN (UNIFIL) so se po odobritvi Bejruta danes začele nameščati na obmejnem območju z Izraelom na jugu Libanonu, od koder se je izraelska vojska umaknila konec maja po 22. letih zasedbe. Po posredovanju nekega libanonskega generala so mirovne sile ZN (UNIFIL) uspešno končale prvo fazo namestitve na nekdanjem zasedenem območju na jugu Libanona. Pripadniki Hezbolaha so namreč silam ZN po sedmih urah dovolili dostop do obmejne vasi Rmeich, potem ko je pri gverilcih posredoval libanonski visoki častnik. Skoraj 150 modrih čelad se je tako danes namestilo na štirih obmejnih območjih z Izraelom - ob omenjenem še na vzpetini Al Labuneh, na območju Abasijeha in na vzpetini Metula.
Višji proračun za obrambo v ZDA
28. 07. 2000 19.33
Ameriško obrambno ministrstvo bo prihodnjo leto dobilo 20 milijard ameriških dolarjev več proračunskih sredstev kot v letošnjem letu. Senat je namreč v četrtek izglasoval proračun za Pentagon v višini dobrih 290 milijard ameriških dolarjev. Predstavniški dom je proračun odobril že pretekli teden in po pričakovanjih naj bi ameriški predsednik Bill Clinton v prihodnjih dneh proračun podpisal, čeprav je za 3,3 milijarde višji kot je sam zahteval.
Levi motor concorda v okvari že pred vzletom
26. 07. 2000 20.11
Francoska letalska družba Air France, katere nadzvočno letalo concorde se je včeraj nekaj sekund po vzletu z letališča Roissy v Parizu zrušilo na hotel v Gonessu, pri čemer je umrlo 113 ljudi, je danes sporočila, da so morali pol ure pred vzletom zaradi okvare popraviti drugi levi motor. To je potrdila tudi glavna tožilka višjega sodišča v Pantoisu blizu Pariza Elisabeth Senot, ki je pristojna za preiskavo nesreče. Po njenih besedah je omenjeni motor nekaj sekund po vzletu zajel ogenj, zaradi česar je letalo strmoglavilo. Senotova je še dejala, da je letalska posadka po ugotovitvi napake na levem motorju kontrolnemu stolpu sporočila, da se ne more več ustaviti, zato je poskusila obrniti letalo k bližnjemu letališču Le Bourget, pri čemer pa se je letalo nenadoma zrušilo. Glavna tožilka je še pojasnila, da je bil na ponesrečenem letalu v okvari del drugega levega motorja, ki omogoča zaviranje letala pri pristajanju in pri vzletu, če je potrebno, vendar tega dela niso mogli takoj nadomestiti, ker niso imeli na voljo nadomestnih delov. Konstruktor letala je menil, da letalo lahko vzleti tudi brez tega dela motorja, vendar je pilot letala vseeno zahteval popravilo. Del so nato nadomestili z delom iz rezervnega concorda. Kmalu po vzletu letala je kontrolni stolp sporočil pilotu, da je levi motor zajel požar. To so ugotovili po poslušanju posnetka pogovora s pilotom letala. Letalska posadka je nato kontrolnemu stolpu odgovorila, da je letalo nemogoče ustaviti in da bodo pristali na bližnjem letališču Le Bourget, zato so začeli obračati letalo. Concorde se je pri tem manevru zrušil na hotel v Gonessu.
Paraolimpijci diskriminirani
26. 07. 2000 18.47
Avstralski paraolimpijski komite (APC) je organizatorjem paraolimpijskih iger v Sydneyu, ki bodo od 18. do 29. oktobra, zagrozil, da ne bo poravnal 294.000 ameriških dolarjev posebnih pristojbin, češ da naj bi plačilo le-teh diskriminiralo paraolimpijce, saj takšnih pristojbin za nastop na olimpijskih igrah niso uvedli.
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
Diktator še vedno z imuniteto
19. 07. 2000 21.33
Čilsko vrhovno sodišče je danes začelo razpravo o odvzemu parlamentarne imunitete nakdanjemu čilskemu diktatorju, 84-letnemu generalu Augustu Pinochetu, ki ga obtožujejo za zločine proti človeštvu in kršenje človekovih pravic v času njegovega režima od 1973 do 1990, so sporočili sodniški viri. Prvi je odvzem Pinochetove parlamentarne imunitete zahteval čilski sodnik Juan Guzman, ki je preučeval 146 tožb. Te so proti nekdanjemu diktatorju vložili državljani od leta 1998 naprej. Do konca Pinochetove diktature leta 1990 je bilo ubitih najmanj 3200 političnih nasprotnikov, več desettisoč ljudi pa je bilo izgnanih. Za približno 1200 osebami se je izgubila vsaka sled.
Vročinski val na jugu ZDA
19. 07. 2000 15.02
Vročinski val, ki je zajel jug ZDA, je po uradnih podatkih doslej zahteval že 12 smrtnih žrtev. V zvezni državi Teksas in sosednjih državah so že 15. dan zapored namerili več kot 38 stopinj Celzija, temperatura pa tudi ponoči ne pade pod 27 stopinj Celzija.
Potres zahteval dve smrtni žrtvi
18. 07. 2000 13.38
Potres, ki je ponoči prizadel afganistansko prestolnico Kabul, je po zadnjih podatkih terjala dve smrtni žrtvi. Po prvem poročanju afganistanske tiskovne agencije AIP je potres dosegel močjo 5. stopnje po Richterjevi lestvici, zdaj pa poročajo, da je potres dosegel 6. stopnjo po Richterju.
Plaz smeti zahteval 140 žrtev
14. 07. 2000 16.56
Štiri dni potem ko je plaz smeti v bližini filipinske prestolnice Manila zasul revno naselje, se je število smrtnih žrtev danes povzpelo na 140. Prebivalce, ki so nesrečo preživeli, so oblasti pozvale, naj zaradi strupenega plina metan, ki uhaja izpod kupa smeti, to območje čimprej zapustijo.
Korzičani za spremembo ustave
13. 07. 2000 12.59
Korziški regionalni parlament je v izjavi, ki jo je izglasoval v noči na četrtek, od Pariza zahteval zakonodajne pristojnosti in enovito politično strukturo otoka, za kar je potrebna sprememba francoske ustave. Parlament v Ajacciu je tako z veliko večino sprejel smernice za nadaljnja pogajanja o samostojnosti na dva departmaja razdeljenega sredozemskega otoka.
Stavka v Intereuropi prekinjena
10. 07. 2000 11.46
''Stavka zaposlenih v koprski družbi Intereuropa je prekinjena,'' je povedal predsednik stavkovnega odbora Sindikata cestnega prometa Slovenije (SCPS) Zoran Alijevič in dodal, da se bodo pogajanja z upravo Intereurope nadaljevala še danes. Ura nadaljevanja pogajanj po Alijevičevih besedah še ni znana.
Odzivi na črnogorsko resolucijo
09. 07. 2000 14.22
Potem ko je črnogorski parlament v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri je zavrnil spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZRJ, je tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Riker za beograjski zasebni Radio B2-92 dejal, da je Washington v zvezi z ustavnimi spremembami v ZRJ zahteval od predsednika Črne gore Mila Đukanovića, naj se vzdrži prenagljenih enostranskih korakov.
Divjanje tajfunov na Filipinih in Tokiu
07. 07. 2000 15.43
Na severu Filipinov je danes divjal tajfun Kai-Tak, ki je zahteval najmanj 26 življenj, 700.000 ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. To je že drugi tajfun, ki je ta teden prizadel Filipine. Filipinska vlada je poročala o 18 smrtnih žrtvah in 11 pogrešanih. Reševanje na prizadetih območjih ovirajo močno deževje in številni zemeljski plazovi.
Varnostni svet opozarja talibane
07. 07. 2000 11.23
Varnostni svet ZN je sinoči zahteval, da sprte strani v Afganistanu brez pogojev in odlašanja obnovijo pogajanja pod pokroviteljstvom ZN. VS ZN je talibanski režim obtožil, da ozemlje, ki ga nadzoruje, uporablja za urjenje teroristov in poskuse destabilizacije drugih držav. Pri tem je VS ZN še zagrozil, da je mogoče v prihodnje pričakovati nove ukrepe proti talibanom. Leta 1999 je VS ZN zamrznil finančna sredstva Afganistana v tujini in prepovedal zračni promet s to državo.
Zaskrbljeni Rusi
06. 07. 2000 20.05
Potem ko je Rusija sporočila, da je vojna v Čečeniji končana, je bilo v 49 napadih upornikov ubitih kar 98 pripadnikov ruskih sil. Zaradi zaskrbljujočih vesti iz Kavkaza je ruski predsednik Vladimir Putin v severni Osetiji obiskal poveljstvo ruskih čet za Čečenijo.
Sum podkupovanja v ljubljanski mestni upravi
06. 07. 2000 16.31
V ljubljanski mestni upravi, in sicer v oddelku za urbanizem in okolje, se je pojavil sum podkupovanja. Delavci uprave kriminalistične službe so namreč v torek opravili preiskavo na delovnem mestu enega od zaposlenih v ljubljanskem mestnem oddelku za urbanizem in okolje. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine so opravili t.i. navidezno podkupovanje. Kot je na današnji novinarski konferenci dejal direktor mestne uprave Roman Lavtar, se je z omenjenim zaposlenim, pri katerem je bila opravljena preiskava, že zahteval pisno pojasnilo o tem dogodku. Kriminalisti sicer še vedno zbirajo obvestila in dokaze za pripravo kazenske ovadbe zoper omenjenega, ki je v oddelku za urbanizem zaposlen že od leta 1992. Mestna uprava je vodstvo policije zaprosila, da jih uradno obvestijo o dogodku in postopkih, ki so jih ali jih še bodo izvedli.
Zadovoljstvo ob stabilnosti cen
06. 07. 2000 07.41
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg je poudaril, da ostaja stabilnost cen še naprej glavna prioriteta držav, ki so uvedle evro. Ohranitev stabilnosti cen bi omogočila nadaljevanje gospodarske rasti in s tem povečevanje števila delovnih mest, je danes povedal Duisenberg pred Evropskim parlamentu v Strasbourgu.
Zahteve čečenskih upornikov
05. 07. 2000 18.33
Čečenski uporniki so od ruskih sil v tej kavkaški republiki zahtevali, naj jim v 72 urah izročijo ruskega poveljnika Jurija Budanova, ki ga sumijo posilstva in umora neke mlade Čečenke, je za francosko tiskovno agencijo AFP danes povedal tiskovni predstavnik čečenskih borcev Movladij Udugov.