zemeljskega
Koncesija za prenos zemeljskega plina
25. 01. 2001 00.00
Vlada je na današnji seji sprejela zakon o določitvi višine koncesijske dajatve za opravljanje gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina in gospodarske javne službe za upravljanja s prenosnim omrežjem. Zakon, s katerim se določa višina koncesijske dajatve za opravljanje obeh gospodarskih javnih služb, je predlagan za sprejem po hitrem postopku. To dejavnost trenutno opravlja le Geoplin, s katerim pa še ni sklenjena koncesijska pogodba in tako ne plačuje koncesijske dajatve, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Višina koncesije še ni določena, se pa vlada nadeja približno milijarde tolarjev na leto.
Petrochina odkrila novo nahajališče zemeljskega plina
22. 01. 2001 00.00
Največja kitajska naftna družba Petrochina je v notranji Mongoliji na severu Kitajske odkrila veliko nahajališče zemeljskega plina. Zaradi novega nahajališča, ki naj bi po trditvah Petrochine bilo največja znana kitajska zaloga zemeljskega plina, se bo lahko zmanjšala poraba premoga, ki močno onesnažuje okolje. Poleg tega naj bi omenjeno nahajališče odpravilo pomanjkanje energije na severu Kitajske in naraščajočo kitajsko odvisnost od uvoza nafte.
Nova uredba o oblikovanju cen plina
16. 01. 2001 00.00
Danes je začela veljati nova uredba o oblikovanju povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki jo je vlada sprejela minuli četrtek. Nadomestila je prejšnjo uredbo, s katero je vlada oktobra lani vzpostavila začasni model oblikovanja povprečne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja. Ključnih sprememb ne prinaša, omogoča pa, da se zemeljski plin lahko tudi poceni.
V Salvadorju vse več mrtvih
16. 01. 2001 00.00
Tri dni po katastrofalnem potresu v Salvadorju reševalci odkrivajo nova trupla. Po uradnih podatkih policije so doslej našteli 609 žrtev potresa, 2375 oseb je ranjenih, približno 20 tisoč prebivalcev je ostalo brez strehe nad glavo, vsaj 2000 ljudi pa je še pogrešanih.
Ministrstvo za sanacijo plazu
13. 01. 2001 00.00
Ministrstvo za okolje in prostor je v četrtek, 11. januarja, od Uprave za zaščito in reševanje prevzelo usmerjanje aktivnosti za trajno sanacijo zemeljskega plazu v Logu pod Mangartom, so sporočili iz omenjene uprave.
Zvišana prodajna cena plina
09. 01. 2001 00.00
Javno podjetje Energetika Ljubljana je danes zvišalo prodajno ceno plina. Podražitev se odvisno od tarifne skupine odjemalcev giblje med 2,4 in 5,6 odstotka. Dosedanje cene so veljale od 15. novembra lani, tokratna podražitev pa je posledica povečanja cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja Geoplina.
Energetska kriza v ZRJ
28. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v ZR Jugoslaviji se nadaljuje. V elektrarni Obrenovac sta se pokvarila dva generatorja, kar je v Beogradu povzročilo veliko prometno zmedo, saj zaradi pomanjkanja elektrike niso delovali semaforji. Elektrogospodarstvo Srbije sicer napoveduje, da se bodo razmere uredile po dvodnevnih padavinah, zaradi katerih naj bi narasla gladina Donave in Save. Kljub napovedim o izboljšanju razmer so oblasti napovedale, da bodo elektriko še naprej izklapljali. Srbske oblasti so prebivalce pozvale k varčevanju z električno energijo. Odjemalce v Srbiji so razdelili na štiri skupine, od katerih trem sočasno odklapljajo električno energijo za šest ur.
Uspešna prodaja zemeljskega plina
28. 12. 2000 00.00
Zemeljski plin Slovenija uporablja že 22 let, letos pa se je prvič zgodilo, da bo slovenska plinska družba Geoplin prodala v enem koledarskem letu več kot milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina. Gre za pomemben dosežek za Slovenijo, saj je zemeljski plin med realno razpoložljivimi energijami gotovo okoljsko najmanj sporen tako v svoji rabi kot v načinu transporta do porabnikov.
Energetska kriza se zaostruje
27. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v Srbiji se je včeraj še zaostrila, ko so v mestu Čačak razglasili izredne razmere. Mestna uprava je napovedala, da bodo danes ustavili proizvodnjo v vseh večjih obratih, ustanovili pa so tudi krizni odbor. Zaprte so tudi državne šole in vrtci. V nekaterih drugih mestih pa so bili zaradi izpadov električnega toka prisiljeni ustaviti proizvodnjo v tovarnah.
Energetska kriza se zaostruje
26. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v Srbiji se je danes še zaostrila, ko so v mestu Čačak razglasili izredne razmere. Mestna uprava je napovedala, da bodo jutri ustavili proizvodnjo v vseh večjih obratih, ustanovili pa so tudi krizni odbor. Zaprte bodo tudi državne šole in vrtci. V nekaterih drugih mestih pa so bili zaradi izpadov električnega toka prisiljeni ustaviti proizvodnjo v tovarnah.
Srbija več ur brez elektrike
25. 12. 2000 00.00
Prebivalci Srbije so bili danes več ur brez elektrike. Srbsko elektrogospodarstvo je sporočilo, da ne more več pokriti potreb po električni energiji. Po vsej Srbiji bodo odslej vsak dan od štiri- do osemurne prekinitve dobave elektrike, je poročal radio B-92.
Danes promet po montažnem mostu
13. 12. 2000 00.00
Aktivnosti pri odpravljanju posledic zemeljskega plazu, ki je prizadel Log pod Mangartom, se pospešeno nadaljujejo. Tako bodo že predvidoma danes po napovedih pristojnih služb opravili tehnični prevzem ter uradno odprli nov montažni most v Gorenjem Logu, ki bo vnovič omogočil prometno povezavo do vasi Strmec. Ta je bila vse od naravne nesreče dobesedno odrezana od sveta. 17. novembra je namreč poplavni val blatno-gruščnatega toka odnesel most čez Predelico v Gorenjem Logu, zasul, odnesel ali prestavil nekaj stanovanjskih hiš, zahteval pa je tudi smrtne žrtve.
Odpravljanje posledic plazu
05. 12. 2000 00.00
Osrednji namen današnjega strokovnega posvetovanja z naslovom plaz Stože in njegove posledice v Logu pod Mangartom je bil prenesti razpravo o naravni katastrofi iz medijev v strokovne kroge. Sam posvet sicer še ni prinesel dokončnih odgovorov, ponudil pa je številne možne rešitve in predvidene posege, ki bi prispevali k odpravi posledic katastrofalnega zemeljskega plazu velikanskih razsežnosti. Vsekakor bo stroka morala združiti znanje, če bo hotela ponuditi hitre in premišljene odgovore za dolgoročno sanacijo tega območja. Po mnenju strokovnjakov morebitna umetna sprožitev plazu ponuja preveč vprašanj brez odgovorov - po prvih ocenah bi namreč ponovitev katastrofalnega dogodka povzročila veliko dodatno škodo in za vedno spremenila idilično podobo doline, tako da se zavzemajo za postopno trajnejšo rešitev - stabilizacijo in sanacijo plazu ter vrnitev življenja na prizadeto območje.
Nevarnost plazov in poplav
22. 11. 2000 00.00
Na prizadetem območju vasi Log pod Mangartom se zaradi velike nevarnosti novega zemeljskega plazu in premočnega deževja niso izvajale nobene aktivnosti, zaradi nizke oblačnosti in megle pa je bila neizvedljiva tudi oskrba nekaterih prebivalcev s pomočjo helikopterja. Pripadniki civilne zaščite so opravljali samo dežurstvo in reševali logistične težave.
Plazu zaenkrat ne bodo prožili
21. 11. 2000 00.00
Plazu med Mangartsko planino in slemenom Čezstožje zaenkrat ne bodo umetno sprožili, kar pa ne pomeni, da o tej možnosti ne bodo več razmišljali. Nevarnost novih premikov na pobočju ostaja zelo velika. Sicer pa je čez dan na Bovškem deževalo, ekipe na terenu so tako opravljale le najnujnejše delo.
Poplave v Italiji in Avstraliji
21. 11. 2000 00.00
Sedemtedensko deževje je v Italiji terjalo že več kot 30 življenj in povzročilo milijonsko škodo. V Toskani so izpod zemeljskega plazu izkopali trupla petčlanske družine.
Prekinjeno iskanje pogrešanih
20. 11. 2000 00.00
Skupina 13 strokovnjakov je soglasno ocenila, da je na območju med Mangartsko planino in slemenom čez Stožje, in sicer na nadmorski višini med 1750 in 2250 metri, od dva do poltretji milijon
Nevarnost še ni minila
20. 11. 2000 00.00
Po mnenju strokovnjakov nevarnost novega zemeljskega plazu na območju vasi
Dražja plin in ogrevanje
15. 11. 2000 00.00
Javno podjetje Energetika Ljubljana je danes zvišalo prodajne cene toplote iz daljinskega ogrevanja ter plina. V podjetju namreč s prodajo toplote in plina ustvarjajo izgubo, saj so se nabavne cene zemeljskega plina letos zvišale za skupaj skoraj 65 odstotkov, medtem ko so sami v istem času zvišali prodajni ceni toplote in plina le za 13 odstotkov. Povprečna prodajna cena toplote iz daljinskega ogrevanja je višja za 23 odstotkov, medtem ko se je plin odvisno od tarifne skupine odjemalcev podražil za 14 do 33 odstotkov.
Gazprom se je umaknil
15. 11. 2000 00.00
Ruski monopolist na področju pridobivanja zemeljskega plina Gazprom se je umaknil iz pogajanj o povečanju lastniškega deleža v največjemu ruskemu neodvisnemu medijskemu podjetju Media-Most, kar je znova sprožilo razprave o svobodi ruskih medijev.
Podražitve ogrevanja in plina
10. 11. 2000 00.00
Javno podjetje Energetika Ljubljana bo predvidoma sredi prihodnjega tedna zvišalo prodajne cene toplote iz daljinskega ogrevanja ter plina. V podjetju namreč s prodajo toplote in plina ustvarjajo izgubo, saj so se nabavne cene zemeljskega plina letos zvišale za skupaj skoraj 65 odstotkov, medtem ko so sami v istem času zvišali prodajni ceni toplote in plina le za 13 odstotkov. V podjetju so tako pripravili predlog zvišanja povprečne prodajne cene toplote iz daljinskega ogrevanja za 23 odstotkov, medtem ko se bo plin odvisno od tarifne skupine odjemalcev podražil za 14 do 32 odstotkov. Obe podražitvi bosta stopili v veljavo dan po objavi v Uradnem listu.
Nagrada za projekt Terraserver
08. 11. 2000 00.00
Pred tremi leti se je začel projekt Terraserver, ki sta ga vodila Tom Barclay in Jim Gray, raziskovalca zaposlena pri Microsoftu. V sodelovanju z državnim uradom za geološke študije, sta zasnovala spletno podatkovno bazo v kateri so shranjeni satelitski posnetki zemeljskega površja. Vodji projekta sta letos za svoje delo prejela nagrado "Year 2000 John Wesley Powell Award", ki jo podeljuje zvezni urad za geološke študije.
Posledice poplav
08. 11. 2000 00.00
Med tem, ko se je pretok reke Drave na mariborskem območju včeraj
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Poplave v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Poplave so ponoči in čez dan pestile skoraj celo Slovenijo. Na Gorenjskem je zaradi obilnega deževja še vedno zaprtih nekaj cest, zaprta je tudi železniška proga Lesce - Jesenice. Voda je ponekod vdrla v stanovanjske hiše, najbolj tragična vest pa prihaja iz Bohinja, kjer se je pri odstranjevanju zemeljskega plazu s traktorjem smrtno ponesrečil 40-letni domačin. Tržiška Bistrica pa je ogrozila tudi 49 stanovalcev bloka v Tržiču, izpred katerega je odneslo celo osebni avtomobil, vendar pa so uspeli razmere že obvladati. Podatki o škodi še niso znani, prve neuradne ocene naj bi bile znane jutri.
Royal Dutch Shell povečuje dobiček
02. 11. 2000 00.00
Čisti dobiček skupine Royal Dutch Shell, drugega največjega zasebnega trgovca z nafto na svetu, je na podlagi višjih cen surove nafte in zemeljskega plina ter nižjih stroškov v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani porasel za rekordnih 80 odstotkov, na 3,254 milijarde dolarjev.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Od danes dražji plin
21. 10. 2000 00.00
Cene utekočinjenega naftnega plina ter zemeljskega plina iz transportnega omrežja so se danes zvišale - prve za 5,42 odstotka, druge pa za devet odstotkov. Za kilogram plina v jeklenkah je tako namesto dosedanjih 202,70 tolarja potrebno odšteti 213,70 tolarja, kubični meter zemeljskega plina iz transportnega omrežja pa po novem stane 39,48 tolarja.
Plinarna Maribor proslavila 130-letnico
20. 10. 2000 00.00
Plinarna Maribor, ki ima 130 kilometrov plinovodnega omrežja in 17 merno redukcijskih postaj, oskrbuje s plinom več kot 24.000 porabnikov, poleg tega pa oskrbuje še preko 100.000 potrošnikov z utekočinjenim naftnim plinom v jeklenkah ter okoli 3.000 porabnikov s plinom iz rezervoarjev, je na današnji slovesnosti ob 130-letnici Plinarne Maribor dejal njen direktor Boris Grapulin. Na slovesnosti, na kateri so se zbrali številni poslovni partnerji, sta Plinarni Maribor za uspešno poslovanje čestitala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar in mariborski župan Boris Sovič, ki je med drugim opozoril tudi na pomemben prispevek mariborske plinarne k zmanjševanju onesnaženosti zraka v mestu. Ob visokem jubileju plinarne je Sovič direktorju Borisu Grapulinu izročil pečat mestne občine Maribor.