zemeljskega
Praptič s kljunom in značilnostmi izumrlih plazilcev
19. 06. 1999 09.19
Kitajski znanstveniki so na severu Kitajske odkrili novo vrsto praptiča, ki sodi v rod Confuciusornis. Ta rod je imel prvi roževinasti kljun. Pri novoodkritem Confuciusornisu duiu so pod njegovim perjem, ki je že delovalo kot pri današnjih ptičih, odkrili še značilnosti njegovih prednikov, izumrlih plazilcev iz zemeljskega srednjega veka. Ta vrsta je za tretjino manjša od sorodnega Confuciusornisa sanctusa kokošje velikosti, ki so ga na istem območju odkrili leta 1995, je za britanski časopis Nature povedal Lianhai Hou z Inštituta za paleontologijo vretenčarjev v Pekingu. Ptič je živel pred približno 130 milijoni let. Pri dobro ohranjenem fosilu so razpoznavne tipične značilnosti ptičev, kot je perje in koničast, rahlo navzgor obrnjen kljun. Dolgo repno pero kaže, da gre za samca, menijo paleontologi. Posebno zanimiva je njegova lobanja. Medtem ko izgledajo lobanje današnjih ptičev dokaj lahke in zgrajene le iz nekaj kosti, je lobanja odkritega ptiča prej podobna njegovim plazilskim prednikom.
Poglobljeno preverjanje združevanja Exxona in Mobila
10. 06. 1999 17.02
Nadzorniki Evropske unije so začeli poglobljeno preiskavo o predlaganem 82 milijard dolarjev vrednem poslu združevanja ameriških naftnih velikanov Exxona in Mobila.
Povpraševanje po zemeljskem plinu se bo povečalo
26. 05. 1999 17.48
Povpraševanje po zemeljskem plinu se bo v svetovnem merilu po predvidevanju znanstvenikov iz kitajske Nacionalne naftne družbe (CNPC) do leta 2010 letno povečevalo za 2,7 odstotka.
BASF in Gazprom podpisala dogovor o sodelovanju
01. 04. 1999 12.02
Nemška kemična družba BASF in ruski velikan na področju proizvodnje zemeljskega plina Gazprom sta včeraj sporočila, da sta podpisala dogovor o ustanovitvi enega največjih skupnih podjetij med omenjenima državama. Dogovor o izkoriščanju ruskih rezerv zemeljskega plina in nafte ter izgradnji naftovodnega omrežja za dobavo v Ludwigshafen sta podpisala predsednik Basfa Juergen Strube in šef Gazproma Rem Vyakhirev.
Američani bodo gradili Turkmenistanski plinovod
17. 02. 1999 08.47
Predsednik Turkmenistana Saparmurat Nijazov je ameriškemu konzorciju odobril 2,5 milijarde dolarjev vredno pogodbo za izgradnjo plinovoda za izvoz zemeljskega plina iz Kaspijskega morja. Odločitev o podelitvi projekta družbi PSG - konzorciju, katerega člani so Bechtel Enterprises ter družba General Electric Capital, naj bi uradno razglasili na predsednikov rojstni dan v petek. Plinovod naj bi potekal iz nahajališč zemeljskega plina v vzhodnem Turkmenistanu preko Kaspijskega morja, čez zahodni Azerbajdžan, Gruzijo in Turčijo. Konzorcij PSG pa bo težko priskrbel ustrezne kapitalske vložke za izgradnjo plinovoda, dokler Turmenistan z Azerbajdžanom ne reši ozemeljskih sporov in dokler pet kaspijskih držav - Turkmenistan, Azerbajdžan, Kazahstan, Rusija in Iran - ne sklene dogovora o delitvi obsežnih naravnih bogastev kaspijskega morja. Turkmenistan kljub bogatim nahajališčem nafte in zemeljskega plina tiči v revščini, saj nimajo infrastrukture za izvoz.
Petrovietnam povečuje količino načrpane nafte
10. 01. 1999 09.24
Vietnamska naftna družba Petrovietnam namerava letos načrpati 14,6 milijona ton surove nafte in 1,3 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Družba, ki je v državni lasti, je največji vietnamski neto izvoznik, saj je lani na tujih trgih prodala večino od 12,3 milijona ton načrpane nafte, pri tem pa ustvarila 1,3 milijarde dolarjev prihodkov. Decembra lani je vietnamska vlada odobrila gradnjo prve rafinerije v državi, zaupali pa so jo mešanemu vietnamsko-ruskemu podjetju. Sicer Vietnam vse izdelke iz nafte uvaža.
Ukrajina Rusiji žito za plin
13. 12. 1998 09.50
Ukrajina bo s 550.000 tonami žita poplačala del dolgov, ki jih je ustvarila z nakupom zemeljskega plina v Rusiji. Kot je poročala ruska tiskovna agencija, se državi dogovarjata tudi o drugih izdelkih, ki naj bi jih Ukrajina namenila Rusiji. Uradni viri podatkov o vrednosti posla niso želeli sporočili. Kot je znano, pa sta se državi prejšnji mesec dogovorili, da bo Ukrajina približno polovico svojega dolga v višini milijarde dolarjev pokrila s hrano, ostalo polovico pa s kmetijskimi stroji in opremo za naftne družbe. Ukrajina je šesti največji porabnik zemeljskega plina na svetu, saj porabi približno 80 milijard kubičnih metrov letno, od tega z domačih nahajališč dobi le slabo četrtino (18 milijard kubičnih metrov). Preostanek uvozi, večino iz Rusije.
Razmere na slovenskih cestah
30. 11. 1998 08.28
Ceste po državi so skoraj povsod vlažne, vendar normalno prevozne. Ceste so suhe le na Primorskem. V Prekmurju megla zmanjšuje vidljivost na 50 metrov, ponekod na Štajerskem pa na 80 metrov.
Razmere na slovenskih cestah ob 8. uri
24. 11. 1998 08.26
Glavne ceste po državi so večinoma mokre, ponekod je na vozišču še snežna brozga, na izpostavljenih delih cest pa ne bo odveč večja previdnost zaradi poledice. Na širšem območju Primorske pa piha močna burja, zato je prav tako potrebna previdna vožnja oz. prilagoditev hitrosti.
Razmere na slovenskih cestah ob 10.30
20. 11. 1998 10.53
Ceste po državi so večinoma prevozne brez posebnosti, vendar pa je zaradi nizkih temperatur na izpostavljenih mestih nevarnost poledice.
Razmere na slovenskih cestah ob 8.00
17. 11. 1998 08.17
Ceste so ponekod mokre, večinoma pa suhe in normalno prevozne. Megla ponekod na Gorenjskem zmanjšuje vidljivost na 150 metrov. Za cesto čez Vršič je potrebna zimska oprema.
Ruski Gazprom povečuje proizvodnjo zemeljskega plina
03. 11. 1998 07.47
Ruski Gazprom bo letos povečal proizvodnjo zemeljskega plina na približno 550 milijard kubičnih metrov, je sporočil član upravnega odbora družbe Vasilij Podjuk. Porast proizvodnje v primerjavi z letom 1997, ko so pridobili 533,8 milijard kubičnih metrov, bo omogočil polnjenje rezerv plina za dobave ruskim porabnikom v prihajajoči zimi.
V Buenos Airesu konferenca o podnebnih spremembah
02. 11. 1998 12.48
V Buenos Airesu se bo danes začela mednarodna konferenca o vprašanjih podnebnih sprememb, potekala pa bo do 13. novembra. Na njej bodo sodelovali predstavniki držav podpisnic Okvirne konvencije OZN, slovensko delegacijo, ki bo na konferenci od 7. novembra, pa bo vodil minister za okolje in prostor Pavel Gantar.
Danilo Tuerk v imenu Slovenije podpisal Kyotski protokol
22. 10. 1998 09.45
Veleposlanik in stalni predstavnik Republike Slovenije pri OZN Danilo Tuerk je v včeraj v imenu Republike Slovenije podpisal Kyotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah.
Razmere na slovenskih cestah ob 7.30
22. 10. 1998 08.07
Ceste po državi so večinoma suhe in normalno prevozne. Megla zmanjšuje vidljivost predvsem v Ljubljanski kotlini in sicer ponekod na 50 metrov. Ceste so zato na tem območju vlažne in spolzke. Promet na cestah v državi je tekoč.
Odprt plinovod Norfra
11. 10. 1998 09.32
Francoski premier Lionel Jospin in njegov norveški kolega Kjell Magne Bondevik sta uradno odprla plinovod Norfra, ki povezuje črpališča zemeljskega plina v norveškem delu Severnega morja in Dukerque v severnem delu Francije. Ob otvoritvi sta državnika poudarila, da je odprtje plinovoda rezultat zglednega evropskega sodelovanja na področju energetike. Norveška ima sicer kar polovico vseh rezerv zemeljskega plina v zahodni Evropi, po novem plinovodu pa bo oskrbovala kar 15 odstotkov trga v Evropski uniji.
Razmere na cestah in mejnih prehodih ob 9. uri
10. 10. 1998 09.20
Glavne ceste po državi so večinoma suhe in normalno prevozne, le ponekod (na ljubljanskem območju) so še mokre in spolzke.
Razmere na slovenskih cestah ob 7.30
09. 10. 1998 08.18
Glavne ceste po državi so večinoma mokre in spolzke.
Razmere na slovenskih cestah ob 8.00
30. 09. 1998 08.43
Promet na slovenskih cestah, ki so večinoma suhe in normalno prevozne, poteka brez posebnosti. Vidljivost zmanjšuje le jutranja megla.
Razmere na slovenskih cestah ob 7.30
29. 09. 1998 08.32
Ceste po državi so mokre in spolzke, zato AMZS poziva voznike k previdni vožnji. Promet na cestah v državi je tekoč.
Razmere na slovenskih cestah ob 7.30
28. 09. 1998 08.17
Ceste po državi so mokre in spolzke, zato AMZS poziva voznike k previdni vožnji. Promet na cestah v državi je tekoč.
Podpisana pogodba med državo in Petrolom glede Nafte Lendava
24. 09. 1998 16.16
Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja in predsednik uprave Slovenske naftne družbe Petrol Janez Lotrič sta danes podpisala pogodbo o zagotovitvi pogojev za kratkoročno poslovanje Nafte Lendava, so potrdili na ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
Egipt zmanjšuje proizvodnjo nafte
15. 09. 1998 08.53
Zaradi padca svetovne cene nafte in možnega povečanja iraškega izvoza je egiptovska vlada za poslovno leto 1998/99 predvidela 3,5 odstotno zmanjšanje količine načrpane nafte. Medtem ko se bo letna proizvodnja nafte z 41,5 milijona ton znižala na 40,1 milijona ton, pa se bo v istem obdobju proizvodnja zemeljskega plina povečala za četrtino. V obdobju 98/99 bodo egiptovske investicije v naftno industrijo presegle 1,68 milijarde dolarjev.
Kitajska izpolnila načrt proizvodnje nafte
01. 08. 1998 09.49
Kitajska je izpolnila načrtovano proizvodnjo nafte in plina za prvo polletje letos, so sporočile državne družbe za nafto in petrokemijo. V prvi polovici leta je bilo načrpanih več kot 78 milijonov ton surove nafte in 7,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Skupne številke vključujejo črpanje tako na kopnem kot pod morjem.
Geoplin znižal ceno zemeljskega plina za desetino
16. 06. 1998 13.16
Podjetje Geoplin je z današnjim dnem vnovič znižalo ceno zemeljskega plina. Ljubljanska družba za trgovanje in transport zemeljskega plina je namreč zaradi stabilnih razmer na naftnem trgu in umirjenega gibanja vrednosti dolarja znižala ceno zemeljskega plina za deset odstotkov. Znižanje bo veljalo do konca letošnjega septembra. Cena zemeljskega plina bo v povprečju znašala 20,6 tolarja za kubični meter, kar je na ravni cen iz leta 1994.
Gazprom ustnovil podjetje v Ukrajini
04. 06. 1998 09.54
Ruski Gazprom je sklenil sporazum z ukrajinskim državnim podjetjem Černomorneftegaz o ustanovitvi skupnega podjetja za iskanje nafte in zemeljskega plina v priobalnem pasu Črnega in Azovskega morja, kjer naj bi naravne rezerve znašale 1,5 milijarde ton. V novoustanovljenem podjetju naj bi se proizvodnja začela najkasneje v treh letih, ustnoviteljici pa bosta udeleženi z enakim deležem. Kot je povedal član upravnega odbora Gazproma Boris Nikitin, je cilj bodočega proizvodnega centra v tej regiji zmanjšanje velike odvisnosti Ukrajine od ruskih dobav zemeljskega plina.
Sodelovanje Gazproma in Ruhrgasa
22. 05. 1998 08.20
Ruska družba Gazprom in največji naftni nemški koncern Ruhrgas sta v četrtek podpisala nov sporazum o distribuciji ruskega zemeljskega plina v Nemčijo. Dogovor sta v Ruhrgasovi centrali v Essnu podpisala direktor Gazproma Rem Vyakhirev in direktor Ruhrgasa Friedrish Spaet.
Tadžikistan: Najmanj 100 mrtvih pod zemeljskim plazom
29. 04. 1998 18.38
V Tadžikistanu je zaradi zemeljskega plazu umrlo najmanj sto ljudi, več deset jih je ranjenih, najmanj 50 pa jih še pogrešajo, je danes sporočila ruska televizija TV center, ki je kot vir navedla sporočilo tadžikistanskega notranjega ministra.
Močnejši potres v Sloveniji
12. 04. 1998 14.12
Kot poročajo italijanski viri je SZ del Slovenije danes prizadel močnejši potres. Domnevno je bil epicenter v okolici Kobarida. Jakost potresa ocenjujejo na 8 stopno po Mercallijevi lestvici (5,5 po Rihtarjevi lestvici). Po sedanjih podatkih srmtnih žrtev ni bilo. Ena oseba pa je bila ranjena.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.