zemljo
NASA določila datum za zadnji polet vesoljskega raketoplana k Miru
21. 05. 1998 07.55
Ameriška vesoljska agencija NASA je določila datum za zadnji polet ameriškega vesoljskega raketoplana k ruski orbitalni znanstveni postaji Mir.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Asiasat 3 bodo poskusili premestiti v pravilno orbito s pomočjo Lune; reševanje brez primere
03. 05. 1998 10.18
Izdelovalci telekomunikacijskega satelita Asiasat 3, ki je od lani v napačni orbiti, so se lotili reševalne akcije brez primere; satelit naj bi premestili na geostacionarni tir kar s pomočjo Lune. Asiasat 3, prvotno last hongkongške družbe Asia Satellite Telecommunications, ki je medtem od zavarovalnice že prejela polno odškodnino za izgubo 215 milijonov dolarjev vrednega satelita, je zaradi okvare četrte stopnje ruske nosilne rakete proton 25. decembra lani "obtičal" v prehodni orbiti visoki med 361 km (v prizemlju) in 35.999 km (v odzemlju) nad Zemljo. Ravnina tira satelita, ki se zdaj neformalno imenuje HGS 1, oklepa z ekvatorjem še vedno kot 51,10 stopinje. V satelitu je bilo seveda premalo goriva za morebiten samostojni prehod nad ravnik in zvišanje prizemlja do višine odzemlja. Strokovnjaki družbe Hughes, ki je izdelala satelit, so se domislili, da bi z 12 vžigi raketnega motorja v prizemlju postopno zvišali odzemlje HGS 1 vse do približno 384.400 km oddaljene Lune in nato za popravek tira satelita uporabili njeno gravitacijo. Po 11 manevrih od 10. aprila letos bo HGS 1 nocoj dosegel tir Lune, 7. maja pa bo zadnji - ključni vžig za njen oblet. Gre za nedvomno prvo uporabo Lunine gravitacije v poslovne namene v zgodovini astronavtike. V primeru, da bo operacija uspela, bi v bodoče s to tehniko lahko utirjali tudi druge satelite. To bi znižalo stroške za njihovo utirjenje v geostacionarno orbito.
Cassini letel mimo Venere
27. 04. 1998 10.14
Ameriško-evropska samodejna sonda Cassini je včeraj nekaj pred 16. uro po srednjeevropskem času letela približno 284 km mimo Venere in tako pridobila del potrebne hitrosti za svojo dolgo in zapleteno pot, ki jo bo v juliju 2004 pripeljala k Saturnu.
Nastaja nov svetovni satelitski telekomunikacijski sistem Globalstar
26. 04. 1998 11.22
Včeraj ob 0.38 po srednjeevropskem času so v letalskem oporišču Cape Canaveral po enodnevni preložitvi zaradi neugodnega višinskega vetra z raketo delta 2 utirili nove štiri satelite globalstar za novo svetovno omrežje mobilnih telefonov.
Bill Clinton za drugo generacijo reform
19. 04. 1998 10.35
Ameriški predsednik Bill Clinton se je ob začetku ameriškega vrha včeraj v Santiagu zavzel za "drugo generacijo reform" na celini. Po ponovni pridobitvi demokracije se je treba zdaj boriti proti revščini in izboljšati vzgojo ter pravne sisteme, je povedal Clinton. Predtem je čilski predsednik Eduardo Frei pozdravil predsednike 34 udeleženih držav in vlad. Clinton je poudaril, da vztraja pri zastavljenem cilju, da bi vzpostavil prostotrgovinsko območje med Aljsko in Ognjeno zemljo. Frei pa se je zavzel za boj proti korupciji in mednarodni trgovini z mamili.
Meteorit prodali za rekordnih 40.500 dolarjev
12. 04. 1998 10.54
Meteorit, ki je padel na Zemljo leta 1803, so pred dnevi na dražbi pri sloviti hiši Christie's v Londonu prodali za 40.480 dolarjev, kupil pa ga je anonimni zbiralec iz ZDA. 26. aprila 1803 je meteorit padel na Zemljo v bližini vasi L'Aigle v Franciji.
Nogometno moštvo iz Leedsa za las ubežalo letalski tragediji
31. 03. 1998 11.32
Letalo, s katerim so potovali nogometaši britanskega moštva Leeds United, je ponoči strmoglavilo na konec piste letališča Stansted na severu Londona, potem ko mu je ob vzletu eksplodiral eden od motorjev. Nihče od igralcev ni ranjen, dva od 36 potnikov in štirih članov posadke pa sta doživela lažji pretres, dodaja policija.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
Tašči odsekal nogo
25. 02. 1998 08.18
Yeriki Reddy je šest let čakal na parcelo, ki mu jo je tašča obljubila za doto. Po sedmih letih pa je kmetovalec iz indijske zvezne države Andra Pradeš postal surov: speči tašči je odsekal nogo in izginil. Kot je poročala indijska agencija Uni, mu je tašča na svatbi obljubila 20.000 rupij (približno 1000 nemških mark) in hektar zemlje. Ker ni dobil obljubljene parcele, je pričel nadlegovati svojo ženo. Končno pa sta mu tast in tašča povedala, da sta zemljo prepisala na svojo hčerko.
Zunaj dež, pod zemljo zmešnjava
22. 02. 1998 10.33
Neobičajno obilno deževje je v Kairu povzročilo izpad električne energije, zaradi česar je prišlo do zmešnjave na prvi progi podzemske železnice, ki jo vsak dan uporablja več kot milijon in pol ljudi. Poškodovani električni kabli so povzročili zastoj na obeh končnih postajah proge, ki je sicer dolga kar 42 kilometrov, povezuje pa severni in južni del egiptovske prestolnice. V Kairu dežuje zelo redko, če pa že pride do padavin, so te zelo šibke, zato mestna infrastruktura ni ustrezno zaščitena pred okvarami, ki jih lahko povzročijo obilnejše padavine.
V Vatikanu gradijo pod zemljo
20. 02. 1998 18.40
Zaradi pomanjkanja parkirnega prostora je Vatikan združil sile z rimsko vlado pri gradnji šestnadstropnega podzemnega parkirišča. Po napovedih vatikanskih predstavnikov bo parkirišče, na katerem bo dovolj prostora za množico obiskovalcev ob slovesnostih za leto 2000, nared do konca oktobra prihodnje leto. Stroške za izgradnjo parkirišča v višini 44 milijonov dolarjev si bosta Vatikan in italijanska enakopravno delila.
Polovica posadke Mira se bo vrnila na Zemljo
18. 02. 1998 18.40
Jutri se bo ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM 26 s tričlansko rusko-francosko posadko ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir in pristala na Zemlji. Posadka se pripravlja na vrnitev. Rusa Anatolij Solovjov in Pavel Vinogradov, člana 24. glavne odprave na Miru, sta bila v vesolju od avgusta lani, Francoz Leopold Eyharts pa tri tedne. Zadnjih 10 dni so vsi trije veliko telovadili in nosili posebno vakumsko obleko vrste čibis za privajanje na skorajšnjo težnost.
Konec tedna gneča v vesolju
29. 01. 1998 10.29
Konec tega tedna je pričakovati (navidezno) "gnečo" v vesolju, saj bodo v podobnih tirnicah obkrozala Zemljo kar štiri vesoljska plovila: Mir, Endeavour, Sojuz TM 27 in Progres M 37. V prvih treh plovilih bo nekaj časa istočasno v vesolju skupno 13 vesoljcev iz treh držav.
Ruski in ameriški vesoljec izstopila iz Mira
15. 01. 1998 08.53
Ruski kozmonavt Anatolij Solovjov in ameriški astronavt David Wolf sta sinoči po srednjeevropskem času izstopila iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, je iz Centra za upravljanje poletov v Koroljovu pri Moskvi sporočil dopisnik zasebne ruske televizijske družbe NTV. Drugi viri o izstopu za zdaj še ne poročajo.
Papež obiskal žrtve potresov
03. 01. 1998 15.02
Papež Janez Pavel II. je nekaj po 10. uri s helikopterjem prispel v kraj Annifo v Umbriji, da bi obiskal žrtve potresov, ki so septembra prizadeli območje. Svetega očeta je pričakala dvatisočglava množica. Papež je zrazil veselje ob dejstvu, da se je po lanski septembrski nesreči na tem območju rodilo veliko otrok, ki po papeževih besedah predstavljajo prihodnost regije.
Indonezijski čarovnik obtožen umora 42 žensk
23. 12. 1997 09.18
V mestu Lubuk Pakan na indonezijskem otoku Sumatra se je ta teden pred nabito polno sodno dvorano začel proces proti samooklicanemu čarovniku, ki je obtožen, da je v minulih enajstih letih v ritualne namene ubil 42 žensk, starih med 12 in 30 let. Pred sodišče bodo morale stopiti tudi tri žene čarovnika Ahmada Suradjija, ki so obtožene sodelovanja pri umorih.
Potres vTokiu
06. 12. 1997 11.05
Japonsko prestolnico Tokio je davi stresel potres z močjo 4,7 stopnje po Richterjevi lestvici. Žrtev ni bilo, o gmotni škodi pa še ni poročil. Gorišče potresa je bilo 70 kilometrov pod zemljo v Šibi blizu Tokia.
Slovenski astronom Herman Mikuž ob odkritju novih asteroidov; verjetnost trčenj z Zemljo ni zanemarljiva
27. 11. 1997 11.58
Slovenski astronom Herman Mikuž, ki je doslej odkril že 11 malih planetov, je za STA povedal, da obstaja v tujini več centrov za odkrivanje asteroidov oz. planetoidov, kot tudi pravimo malim planetom. Ti centri so pri odkrivanju zelo uspešni saj lahko v mesecu dni odkrijejo tudi nekaj sto asteroidov. Pri opazovanju neba uporabljajo zelo izpopolnjeno opremo, ki je posebej prirejena tako za odkrivanje samo kot tudi za spremljanje takšnih predmetov. Pri nas tako dobre opreme še nimamo, jo pa razvijamo.
Atomium v prenovljeni podobi
12. 11. 1997 00.00
V okviru priprav na leto 2000, ko bo Bruselj evropska kulturna prestolnica, se mestne oblasti pripravljajo na obnovo najznamenitejšega simbola belgijske prestolnice, Atomiuma.Tega je od postavitve leta 1958 čas že pošteno načel. Železno strukturo, katere najvišja točka sega 102 metra nad zemljo in nudi razgled nad celim mestom, je treba pripraviti na novo tisočletje, pravijo mestne oblasti. Belgija in Bruselj naj bi v prenovo strukture namenila več kot 30 milijonov mark. Za ta denar naj Atomiuma, ne bi zgolj očistili in popravili, temveč po nekaterih načrtih tudi nekoliko spremenili.