zemljo
Avstralski neznani leteči predmet le meteorit
11. 12. 1999 10.40
Za skrivnostni predmet, ki je padel na mestni vodovod na območju nekega avstralskega rezervata, se je izkazalo, da gre za majhen meteorit v velikosti žogice za golf, je sporočila avstralska policija. Policija v mestu Gyura, 380 km severno od Sydneya, je zaprla dostop do vodovoda in poklicala strokovnjake, ki so si ogledali mesto dogodka. Meteorit je po podatkih policije prodrl štiri metre globoko v zemljo in ga ni bilo mogoče odstraniti. Potem ko je v sredo uslužbenec mestnega sveta opazil 15 metrov dolgo in šest metrov široko luknjo, je dogodek postal prva vest v državi. Ljudje so klicali na radijske postaje in ponujali svoje teorije, od tega, da gre za pristanek Marsovcev, do tega, da gre za prevaro samih prebivalcev mesta. Strokovnjaki so povedali, da je bilo sevanje v mejah normale, zato so kasneje mestni vodovod spet odprli.
Ostri odzivi na ruske grožnje
07. 12. 1999 20.55
Grožnja iz poveljstva ruske vojske v Čečeniji, da se bo v soboto začelo bombardiranje, v katerem bo Grozni zravnan z zemljo, je naletela na ostre reakcije po vsem svetu. V Moskvi poskušajo omiliti ultimat svojih generalov in pravijo, da gre le za opozorilo čečenskim upornikom.
Srečen konec za jamarje
22. 11. 1999 20.48
Reševalne ekipe so po tednu dni iskanja rešile sedem raziskovalcev, ki so zaradi močnega deževja ostali ujeti v neki jami na jugozahodu Francije. Jamarji so bili popolnoma izmučeni, vendar živi in zdravi.
Utrinke bomo lahko opazovali tudi na računalnikih
17. 11. 1999 20.41
Na našem nebu se je v teh dneh začela prava mala gneča z utrinki. Zemlja je namreč prvič po letu 1966 sekala krožnico kometa Tempel-Tuttle, pravzaprav njegov rep. Utrinke lahko od včeraj do konca novembra najbolje opazujemo ob jasnih nočeh v Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Okvara vesoljskega teleskopa Hubble
17. 11. 1999 18.33
Ameriški vesoljski teleskop Hubble, ki kot satelit kroži okoli Zemlje in ga zato pri astronomskih opazovanjih ne moti ozračje, je v zadnjih letih prispeval veliko novih spoznanj o zgradnji vesolja, toda trenutno je zaradi okvare povsem neuporaben.
Novo leto 900 metrov pod zemljo
16. 11. 1999 16.08
Francoski speleolog Michel Siffre bo dočakal novo leto 900 metrov pod zemljo, kjer namerava ostati več mesecev brez ure in telefona, tako da prehoda v novo leto ne bo mogel zaznati.
Plaz v Peruju zasul 40 ljudi
09. 11. 1999 12.43
V neko odročno vasico visoko v Andih je včeraj prihrumel zemeljski plaz, ki je pod sabo pokopal vsaj 40 prebivalcev vasi. Plaz jih je zasul, ko so hoteli pobegniti gmoti zemlje in kamenja kmalu po tem, ko so se zaradi plazu začele podirati njihove hiše na koncu vasi.
Skoraj polovica Američanov verjame v konec sveta
09. 11. 1999 07.28
Približno 40 odstotkov Američanov in 45 odstotkov ameriških kristjanov verjame v konec sveta oziroma svetopisemsko apokalipso, v boj med Jezusom in Antikristom. Kot kaže anketa, ki jo je objavil tednik Newsweek, v apokalipso verjamejo predvsem evangeličani, in sicer kar 71 odstotkov vprašanih. Med ostalimi protestanti v apokalipso verjame 28 odstotkov vprašanih, medtem ko med katoliki 18 odstotkov. Polovica tistih, ki verjame v skorajšnji konec sveta, meni, da je Antikrist že na Zemlji, 45 odstotkov pa jih je prepričanih, da se bo Jezus vrnil na Zemljo še v času njihovega življenja. Med slednjimi jih je šest odstotkov prepričanih, da se bo to zgodilo leta 2000. Za večino so znaki bližnjega konca sveta naravne katastrofe in epidemije, kot sta ebola in aids. 57 odstotkov vprašanih je prepričnih, da bodo po koncu sveta odšli v pekel ali nebesa, kar 68 odstotkov med njimi pa verjame, da bodo odšli v nebesa. Anketo je med 755 odraslimi opravil raziskovalni inštitut Princeton.
Na dnu morja začeli graditi teleskop
25. 10. 1999 10.44
Na dnu sredozemskega morja blizu Toulousea so začeli graditi nevtrinski teleskop Antares.
Vstajenje navidezno mrtvega hrčka
23. 10. 1999 09.56
Hrčku Hammyju, za katerega je njegova osemletna lastnica Jennifer domnevala, da je umrl, je uspelo, da se je izkopal iz svojega zadnjega počivališča, 60 centimetrov globoko pod zemljo. Jennifer je svojega ljubljenčka, potem, ko ni kazal več nobenih znakov življenja, skupaj s kartonsko škatlo, pokopala na domačem vrtu v bližini Machestra. Dan po pogrebu pa se je ves živahen pojavil pri svoji gospodarici. ''Tako zelo sem srečna,'' je za britanski časnik The Express povedala Jennifer. ''Bila sem prepričana, da je mrtev.'' Najverjetneje pa se je hrček zaradi nenadnega mrzlega vremena, odločil za zimsko spanje.
Nos za iskanje trupel
18. 10. 1999 07.19
Malo ljudi želi biti poznanih po izgledu obraza, a stotnik v nizozemski vojski Harry Jongen nima nikaršnih težav s tem, da ga kličejo Nos. Pravzaprav je na to ime tako ponosen, da si ga je napisal na skodelico za kavo. Omenjeno ime v resnici nima zveze z Jongenovim izgledom, marveč z njegovo sposobnostjo ''izvohanja'' zakopanih ostankov mrtvecev; ime pa se nanaša na zmožnost, da kot psi krvosledniki odkrije zakopane žrtve. Stotnik Jongen je med drugim sodeloval pri odkritju žrtve belgijskega pedofila Marca Dutruoxa, pomagal pa je tudi pri reševanju osmih žrtev letalske nesreče nad Novo Gvinejo leta 1991. Ime Nos si je prislužil pred šestimi leti, ko je vojakom ZN pomagal pri iskanju množičnih grobišč na območju nekdanje Jugoslavije. Njegov način je zelo natančen, pri delu uporablja kovinsko palico, ki jo zabada v zemljo. Ko išče truplo, si Jongen najprej ogleda kraj, pri čemer posebno pozornost nameni kvaliteti zemlje, s kombinacijo detektiva, biologa in psihologa pa nato odloči, kje bo zasadil palico. Ko palico potegne iz zemlje, stopi njegov izjemni nos v akcijo. Če ima konica palice vonj po amonijaku ali gnilih jajcih, Jongen ve, da so na mestu zakopana človeška trupla.
Hitlerjev bunker ne bo na ogled
16. 10. 1999 09.10
Ostanki nekdanjega bunkerja Adolfa Hitlerja, v katerem je skupaj s svojim ministrom za propagando Josephom Goebbelsom preživel zadnje dneve življenja in nato 30. aprila 1945 naredil samomor, ne bodo na ogled. Bunker, ki ga obkrožajo stavbe iz srede 80. let, leži v središču Berlina nasproti steklene kupole Reichstaga.
Athena 2 utirila Ikonos
25. 09. 1999 09.38
Na izstrelišču v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg so točno ob napovedanem času, ob 20.21 in sedem sekund po srednjeevropskem času, uspešno izstrelili nosilno raketo athena 2 s satelitom za daljinsko zaznavanje Ikonos (prvotno Ikonos-2).
Vsi raketoplani priklenjeni na Zemljo
05. 09. 1999 20.29
Celotna flota ameriških vesoljskih raketoplanov Columbia, Discovery, Atlantis in Endeavour bo zaradi presenetljivega števila poškodb, ki so jih našli na kablih v njihovih električnih sistemih in bi lahko ogrozile varnost poletov, najkasneje do srede oktobra priklenjena na Zemljo.
Prvo zasedanje škotskega parlamenta
31. 08. 1999 18.26
Jutri se bo prvič po 300 letih sestal 129-članski škotski parlament, ki je bil izvoljen na majskih volitvah. Njihova prva in najpomembnejša naloga je prepričati volilce, da je obstoj parlamenta potreben. Parlament ima le omejena pooblastila za lokalne teme kot so zdravje ali zakonodaja, medtem ko bodo o širših temah, kot so ekonomija in zunanja politika, še vedno odločali v Londonu.
Zunanji ministri ASEAN opozarjajo na širjenje dima
26. 08. 1999 13.52
Pojav oblakov dima na območju jugovzhodne Azije, ki so posledica požiganja gozdov v Indoneziji, se lahko v prihodnjih dveh letih še poslabša, je danes opozoril singapurski minister za okolje na srečanju ministrov za okolje držav članic Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v Singapurju.
Slovenski reševalci-kinologi iz Turčije v nedeljo ponoči
20. 08. 1999 12.13
Ekipa slovenskih reševalcev-kinologov, ki pomaga pri iskanju zasutih oseb v Turčiji, je Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje sporočila, da so posledice potresa katastrofalne. Sicer pa se vsi člani ekipe dobro počutijo.
Sonda s plutonijem leti proti Zemlji
16. 08. 1999 08.32
V sredo ob 5.28 po srednjeevropskem času bo vsega 1166 kilometrov nad jugovzhodnim delom Tihega oceana mimo našega planeta letela ameriška samodejna sonda Cassini, ki ima tri izotopske električne generatorje z 32,6 kilograma plutonija. Takšne generatorje potrebuje zato, ker je njen cilj tako daleč od Sonca, da si s sončnimi celicami ne bi mogla zagotoviti dovolj energije.
Po mrku še perzeidi
14. 08. 1999 16.59
Naš planet je vstopil v roj meteorjev z imenom perzeidi, zato lahko ponoči na jasnem nebu opazujemo utrinke.
Adria Airways prijavljena sodniku za prekrške
12. 08. 1999 10.12
Zgodbe z brniškega letališča, kjer se je pri menjavi gorilne črpalke na enem od Adrijinih letal razlilo več tisoč litrov kerozina, še ni konec. Kranjski kriminalisti vpletenih ne bodo ovadili zaradi suma kaznivega dejanja, je pa zoper Adrio kranjski inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami podal prijavo sodniku za prekrške. V Adrii kljub temu menijo, da so ob nesreči ravnali korektno.
Z Mira posneli Lunino senco na Zemlji
11. 08. 1999 19.45
Trije člani posadke ruske orbitalne znanstvene postaje Mir so opazovali sončni mrk in posneli Lunino senco v času, ko se je pomikala čez evropsko celino.
Požari v Indoneziji ušli nadzoru
05. 08. 1999 12.33
V Indoneziji se je v zadnjih dneh vnelo na stotine požarov, zaradi katerih so deli jugovzhodne Azije prekriti z gostim smogom. V indonezijski provinci Riau, kjer se je vidljivost zaradi dima zmanjšala na 200 metrov, so oblasti priporočile nošenje zaščitnih mask. Moten je tudi zračni, kopenski in pomorski promet.
Tekmovanje v izkopavanju deževnikov
04. 08. 1999 08.30
Neki 12-letni deček je na Tajskem zmagal na nenavadnem tekmovanju v izkopavanju deževnikov. Iz zemlje je potegnil največjega, 51 centimetrov dolgega, deževnika in osvojil denarno nagrado v višini tisoč bahtov (5000 sit). Sicer so prebivalci vasi v provinci Muang Khon Kaen, 500 km severovzhodno od Bangkoka, skupaj izkopali približno 20.000 deževnikov. Nekoliko ironično pa je, da je so tekmovanje organizirali z namenom, da bi opozorili na pomen teh živalic za zemljo.
Mir: za okvaro kriv operater na Zemlji
03. 08. 1999 19.53
Vesoljci na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se po ponedeljkovi priključitvi novega računalnika ukvarjajo z obnavljanjem običajnega načina usmerjanja postaje. Sprožili so ciklogram drevišnje postopne priključitve električnih motorjev za obračanje postaje.
Deep Space 1 ob planetoidu 9969 Braille
29. 07. 1999 12.07
Ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 je davi predvidoma ob 6.46 po srednjeevropskem času po predhodnih podatkih uspešno letela manj kot 25 kilometrov mimo planetoida 9969 Braille.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.
Bogata žetev pšenice na postaji Mir
22. 07. 1999 19.49
Rusko-francoska posadka vesoljcev na orbitalni znanstveni postaji Mir je prvikrat požela pšenico, ki je zrasla iz prej posajene pšenice.
Pred 30 leti je na Luni pristal Apollo 11
20. 07. 1999 20.46
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so davi skušali izstreliti vesoljski raketoplan Columbia, vendar izstrelitev ni uspela. Zaradi previsokega nivoja vodika v pogonu so jo odpovedali le šest sekund pred načrtovanim startom. Petčlanska ameriško - francoska posadka ni bila v nevarnosti, ladji pa bi prvič v zgodovini poveljevala ženska. Izstrelitev Columbie je bila sicer načrtovana v počastitev 30-letnice pristanka Apolla 11 na Luni.
Brez Progressa M-42 lahko Mir strmoglavi na Zemljo
13. 07. 1999 14.57
Rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-42 z novim računalnikom za daljinsko vodenje orbitalne znanstvene postaje Mir in z vodo, hrano in kisikom za tričlansko rusko-francosko posadko na postaji naj bi namesto jutri izstrelili dva dni kasneje, to je 16. julija, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti, po navedbi ruskega radia Radio Rossiji pa naj bi se to zgodilo do 18. julija.
Odtekanje zraka z Mira ne bo ogrozilo vesoljcev
12. 07. 1999 18.28
Tričlanska rusko-francoska posadka na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir se zaradi odtekanja zraka ne bo predčasno vrnila na Zemljo, trdijo v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.