zemljo
Pred 40 leti sta poletela Veterček in Ogelček
23. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so pred 40 leti izstrelili biološki umetni satelit Kosmos 110 v katerem sta na takrat rekordno dolgo 22-dnevno potovanje okoli Zemlje poletela psa Veterok (Vetrček) in Ugoljok (Ogelček). To je bil prvi vesoljski polet živih bitij v območju radiacijskih pasov.
Kmetje povabili Buta na sestanek
23. 02. 2001 00.00
Sindikat kmetov Slovenije (SKS) in predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij so na današnjem skupnem sestanku sklenili, da prihodnjo sredo, 28. februarja, povabijo kmetijskega ministra Franca Buta na skupni sestanek, na katerem naj bi prišlo do konkretnih dogovorov o vprašanju mleka in mladega pitanega goveda. V kolikor se kmetijski minister srečanja ne bo udeležil ali na njem ne bo prišlo do sprejetja konkretnih sklepov, bo SKS napovedal opozorilno stavko. Ta naj bi bila predvidoma marca. K temu so jih prisilila govedorejska kriza, vse slabši ekonomski položaj kmetov in nepripravljenost odgovornih institucij, da se obstoječo krizo uredi, so pojasnili udeleženci sestanka.
Duma proti uničenju postaje Mir
21. 02. 2001 00.00
Poslanci ruske dume želijo preprečiti uničenje ruske vesoljske postaje Mir, ki je načrtovano za prihodnji mesec. Z 298 glasovi za, tremi proti in enim vzdržanim glasom so poslanci v Moskvi prosili predsednika Vladimirja Putina, naj prepreči uničenje vesoljske postaje, je poročala agencija Itar-Tass.
Atlantis pristal v Kaliforniji
20. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Atlantis danes na Zemljo
18. 02. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega polovila Atlantis, ki je uspešno prepeljala nov laboratorij za Mednarodno vesoljsko postajo Alpha v zemeljski krožnici, se bo popoldne vrnila na Zemljo. Vesoljsko plovilo bo pristalo v vesoljskem centru Kennedy na Floridi. Misija Atlantisa je trajala enajst dni, v tem času pa je posadka k Mednarodni vesoljski postaji pritrdila laboratorij, ki bo služil za raziskovanje vesolja. Atlantis pa se ne bo vrnil prazen, saj so tovorni prostor napolnili z odpadki in odvečnim materialom, ki ga bodo prepeljali na Zemljo.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Sonda z Erosa se še oglaša
14. 02. 2001 00.00
Po uspešnem pristanku ameriške samodejne vesoljske sonde Near (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker na planetoidu (asteroidu) Eros so v Laboratoriju za uporabno fiziko (APL) univerze Johnsa Hopkinsa v Laurelu v ameriški zvezni državi Maryland sporočili, da zvezo s sondo še vedno vzdržujejo. Nadzorniki poleta so približno šest ur po pristanku ujeli delček telemetrijskih podatkov, ki jih je poslala široko usmerjena antena. Po sporočilu iz APL je bilo to zadosti, da so lahko ocenili stanje postaje.
Sonda Near Shoemaker pristala na Erosu
13. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda NEAR Shoemaker je nekaj po 21. uri po srednjeevropskem času pristala na planetoidu (asteroidu) 433 Eros in na Zemlji še naprej sprejemajo njen signal in fotografije. Signal potuje do Zemlje 17 minut in pol. Sonda, vredna 122 milijonov dolarjev, ni bila opremljena za pristanek, zato je direktor odprave Robert Farquhar skupaj z drugimi ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki pred pristankom trdil, da ima vesoljsko plovilo le en odstotek možnosti, da bo pristanek preživelo.
Prvi slovenski predmet v vesolju
11. 02. 2001 00.00
8. februarja pred 17 leti je v vesolje prvič poletel slovenski predmet. To je bila značka z emblemom Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane, ki so jo s seboj v vesolje ponesli kozmonavti Leonid Kizim, Vladimir Solovjov in Oleg Atkov. Vesoljci so 8. februarja 1984 poleteli s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. Trojica je odšla na sovjetsko orbitalno znanstveno postajo Saljut 7 in ostala v vesolju rekordnih 237 dni. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je s sovjetsko-indijsko posadko vesoljcev, ki je v aprilu istega leta obiskala vesoljsko postajo, vrnil na Zemljo. Prvi slovenski predmet, ki je bil kdaj v vesolju, se je nato vrnil v matični klub, ki ga še vedno skrbno hrani.
Mars Global Surveyor opravil nalogo
01. 02. 2001 00.00
Ameriška medplanetarna samodejna sonda Mars Global Surveyor (MGS), ki so jo izstrelili novembra 1996, je uspešno zaključila glavni del svoje misije. Predstavniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da je samodejna sonda od leta 1999 na Zemljo poslala nekaj deset tisoč posnetkov Marsa. Znanstveniki so dobili več novih informacij o rdečem planetu kot vseh prejšnjih raziskovalnih odpravah skupaj. Pomemben je predvsem podatek, da bi na Marsu v preteklosti lahko obstajala morja in jezera, kar pomeni, da bi na planetu lahko obstajalo tudi življenje.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Nova spletna igra iz podjetja Nexon
22. 01. 2001 00.00
Podjetje Nexon je predstavilo svoj izdelek Elemental Saga, prihajajočo futuristično spletno prvoosebno igro. Čas dogajanja je postavljen v leto 2099, ko človeška civilizacija že do konca uniči naš planet. Gaia, vesoljni duh, bo očistila Zemljo preko ene svojih stvaritev, pa najsi bodo to demoni ali pa ljudje. Igralci privzamejo vlogo nekakšnega vrača in se pridružijo ostalim karakterjem v prizadevanju, očistiti planet nesnage, beri nevarnih pošasti. Igro lahko na enem strežniku igra do 16.000 igralcev. Prvi strežnik za testiranje igre je seveda last izdelovalca, podjetja Nexon, na čigar domači strani se je moč tudi prijaviti za testiranje omenjene pustolovščine. Pri Nexonu so izdali že dve spletni prvoosebni igri, Dark Ages in Nexus:TK, pravkar pa razvijajo še Shattered Galaxy, ki je tudi v beta testni fazi.
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.
Tintinov oče bo imel svoj muzej
15. 01. 2001 00.00
Fundacija Herge je sporočila, da bodo v belgijskem mestu Louvain-La-Neuve, nedaleč od Bruslja, zgradili muzej, ki bo posvečen belgijskemu avtorju stripov, očetu znanega Tintina, Hergeju (George Remi). Muzej, ki bo imel površino 5000 m2, naj bi odprli čez tri do pet let. Fundacija Herge, ki upravlja z vsemi pravicami v zvezi s Hergejevimi deli, je že podpisala pogodbo s katoliško univerzo v Louvainu, ki bo dala na razpolago zemljo za muzej. Remi, znan kot Herge, je svoj prvi strip o Tintinu objavil pred natanko 72 leti. Skupaj je izdal 23 albumov, umrl pa je leta 1983.
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
Slovesnost ob 59-letnici dražgoške bitke
14. 01. 2001 00.00
Pri spomeniku v Dražgošah bo danes potekala osrednja slovesnost ob 59. obletnici dražgoške bitke, ki sodi v okvir 44. prireditev Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2001, ene od najstarejših množičnih prireditev v spomin na dogodke iz NOB. Tokratne prireditve so se začele že decembra, in sicer s srečanjem borcev NOB Poljane, višek pa je 22. spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, med katerim morajo pohodniki "premagati" približno 40 kilometrov poti in 2200 višinskih metrov.
Likvidatorji Mira opravljali izpit
12. 01. 2001 00.00
V Centru za urjenje kozmonavtov (CPK) Jurij A. Gagarin v Zvezdnem mestu pri Moskvi je danes ves dan potekal zaključni izpit vesoljcev Genadija Padalke in Nikolaja Budarina, ki sta dobila dovoljenje za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir le v primeru, da sta vse najtežje položaje v času vadbenega poleta v simulatorjih vesoljskih plovil uspešno rešila. Kot kaže sta zahteven zaključni izpit opravila uspešno.
Postaja Mir bo zgorela v atmosferi
12. 01. 2001 00.00
Operacijo spuščanja ruske vesoljske postaje Mir iz orbite bodo končali v prvih desetih dneh marca, je sporočil vodja ruske vesoljske agencije Jurij Koptev in dodal, da bodo operacijo začeli sredi februarja. Za spuščanje Mira iz orbite je potrebnih šest popravkov v orbiti, transporter Progres brez posadke, ki ga bodo iz vesoljskega izstrelišča Bajkanur v Kazahstanu izstrelili 18. januarja, pa bo vesoljski postaji priskrbel dovolj pogonskega goriva, da bodo skoraj 140 ton težko postajo lahko varno spustili iz orbite. Večino postaje Mir bo zgorelo v zemeljski atmosferi, ostanki pa naj bi padli v južni Pacifih.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Popoln nadzor nad Mirom
28. 12. 2000 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) Valerij Lindin je včeraj zatrdil, da imajo v centru popoln nadzor nad orbitalno postajo Mir. Vesoljski strokovnjaki v CUP menijo, da je skoraj 20-urno prekinitev zveze s postajo povzročila nenadna in nerazumljiva izguba električne energije na Miru. Po ponovni vzpostavitvi zveze s postajo v torek so povedali, da ni potrebe za takojšnje pošiljanje kozmonavtov na postajo ali za pospešeno iztirjanje Mira.
Se bodo ljudje preselili na Mars?
27. 12. 2000 00.00
Najpozneje čez 80.000 let bodo ljudje zapustili Zemljo in oblikovali prve kolonije v vesolju in na Marsu, je prepričan nemški fizik in astronavt Ulrich Walter.
Proti pokopu očeta revolucije
18. 12. 2000 00.00
Olga Uljanova, 78-letna nečakinja Vladimirja Iljiča Lenina, katerega posmrtni ostanki so balzamirani in ležijo v mavzoleju na Rdečem trgu v Moskvi, nasprotuje pokopu ostankov svojega strica. " Vnovične razprave o pokopu Leninovih posmrtnih ostankov so nesprejemljive. Vladimir Iljič je bil pokopan po krščanski tradiciji, krsta z njegovimi ostanki leži tri metre pod zemljo," je še dejala Uljanova. "Ljudstvo in komunisti ne bodo dopustili, da bi Lenina in njegov mavzolej omadeževali," je dodala hči Leninovega mlajšega brata Dimitrija. Pokop Leninovih ostankov, ki si jih je v njemu posvečenemu mavzoleju ogledalo več sto tisoč Sovjetov, je že od razpada nekdanje Sovjetske zveze leta 1991 predmet burnih razprav. Več kot polovica Rusov se sicer strinja s pokopom njegovih posmrtnih ostankov, vendar temu ostro nasprotujejo ruski komunisti, ki v mavzolej redno prinašajo rože.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
NASA z dokazi vode na Marsu
07. 12. 2000 00.00
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so se dokopali do najpomembnejšega odkritja, ki ga je doslej prineslo raziskovanje rdečega planeta z ameriško samodejno sondo Mars Global Surveyor (MGS). Na novinarski konferenci sta znanstvenika Michael Malin in Ken Edgett, ki se ukvarjata z razlago fotografij sonde MGS, sporočila, da sta našla dokaze, da so v nedavni preteklosti na Marsu obstajali vodni tokovi.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Izstrelili delto 2
22. 11. 2000 00.00
V oporišču ameriškega vojaškega letalstva Vandenberg v Kaliforniji so točno ob napovedanem času, to je ob 19.24 po srednjeevropskem času in med samo 22 sekund dolgim izstrelitvenim oknom izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je na pot okoli Zemlje ponesla satelit ameriške vesoljske agencije NASA Earth Observing-1 (EO-1), argentinsko-ameriški satelit SAC-C in švedski nanosatelit Munin.
Ariane utirila štiri satelite
16. 11. 2000 00.00
Na evropskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so po 24-urni
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.