zemljo
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
Asteroid "zgrešil" Zemljo
07. 10. 2000 00.00
Asteroid s približno 100 metrskim premerom je prejšnjo soboto "za malo zgrešil Zemljo". Po navedbah avstrijskih astronomov se je to nebesno telo na svoji poti približalo Zemlji na vsega 1,5 milijona kilometrov. To ustreza približno štirikratni razdalja med Zemljo in Luno, po astronomskih dimenzijah pa to velja za "obstrelnino". Tak dogodek registrirajo le vsakih "nekaj let", je izjavil astronom dunajske univerze Franz Kerschbaum. Asteroid se je gibal s približno hitrostjo 45.000 km na uro in če bi treščil na Zemljo, bi to za človeštvo zagotovo imelo katastrofalne posledice.
Poolimpijski sindrom
03. 10. 2000 00.00
Psihologi in drugi strokovnjaki opozarjajo, da lahko nekatere od 16.000 športnikov, ki so sodelovali na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju, po koncu iger prizadene "poolimpijski sindrom", piše časnik Sunday Telegraph. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je uspeh na olimpiadi največji športni uspeh za športnika. Vendar pa, opozarjajo strokovnjaki, športnik na more večno živeti v slavi, saj se mora prej ali slej spustiti na zemljo. Po besedah psihologa Michaela Martina, člana avstralske olimpijske reprezentance, lahko športnik po osvojitvi zlate medalje še leto dni potem živi od slave, vendar pa bo prej ali slej ugotovil, da je tudi on le človek iz mesa in krvi. Ugotovil bo, da mu zlata ali kakšna druga medalja ter čestitke in pohvale ne bodo pomagale do diplome na fakulteti ali do službe. Martin še dodaja, da depresija pri športnikih, ki so doživeli velik uspeh, ni nobena redkost.
Stephen Hawking napoveduje konec sveta
02. 10. 2000 00.00
Stephen Hawking, znani fizik, pisatelj, znanstvenik in še kaj, se boji, da človeštvo ne bo preživelo še enega tisočletja. Hawking, ki na univerzi v Cambridgeu zaseda profesorsko mesto, ki je nekoč pripadalo Isascu Newtonu, se boji učinka tople grede. Po njegovem mnenju bo učinek tople grede Zemljo segrel do te mere, da bo tu vroče kot na Veneri. "Če želi človeštvo preživeti, bo moralo kolonizirati druge planete", pravi Hawking. Hawking, avtor ene najuspešnejših knjig vseh časov z naslovom Kratka zgodovina časa, je sedaj star 58 let, že od svojega 20 leta pa je zaradi bolezni priklenjen na invalidski voziček.
Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir
27. 09. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Rusi utirili skrivnostni vojaški satelit
25. 09. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu danes ob 12.10 po srednjeevropskem času z leve izstrelitvene rampe na ploščadi 45 izstrelili dvostopenjsko ukrajinsko nosilno raketo zenit-2, ki je deset minut kasneje v načrtovano orbito utirila ruski vojaški satelit z uradnim imenom Kosmos-2372. Satelit so prvotno nameravali izstreliti 8. in nato 28. avgusta. Vzroka preložitev nista znana, podatkov o satelitu in njegovi orbiti pa ruski uradni viri niso navedli.
Atlantis se je ločil od MVP
18. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka preživela skupaj
Vesoljci v vlogi električarjev
14. 09. 2000 00.00
Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.
Magnetna burja dosegla Zemljo
14. 09. 2000 00.00
Po več včerajšnjih izbruhih na Soncu, ki so jih opazili znanstveniki, naj bi električno nabiti delci danes dosegli Zemljo in povzročili močnejšo magnetno burjo, ki jo po moči lahko primerjamo s tisto v juliju in v avgustu.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Satelit Sirius-2 v orbiti
06. 09. 2000 00.00
Ameriški telekomunikacijski satelit Sirius-2, imenovan tudi CD-radio-2, ki so ga za družbo Sirius na kozmodromu Bajkonur danes izstrelili s težko nosilno raketo proton-K in dodatno stopnjo DM, je ob 16.09 po moskovskem času dosegel eliptično orbito. Satelit obkroža Zemljo na višini od najmanj 6200 kilometrov do največ 47.102 kilometra in potrebuje za eno obkrožitev našega planeta 16 ur in 35 minut. Namenjen je namenjen za prenos televizijskih in radijskih programov, telekomunikacije med prenosnimi telefoni in med avtomobili. Prvi tovrstni satelit so izstrelili 1. julija, tretjega in hkrati zadnjega pa nameravajo utiriti v oktobru.
Odštevanje pred izstrelitvijo Atlantisa
06. 09. 2000 00.00
Včeraj ob 17.00 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred petkovim poletom vesoljskega plovila Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo. Postaja je sestavljena iz modulov Zarja, Unity in Zvezda, v dolžino meri 43,6 metra in ima maso 67 ton. Z modulom Zvezda je od 8. avgusta združena ruska tovorna vesoljska ladja Progress M1-3. MVP obkroža Zemljo na višini od 356 do 366 kilometrov.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Polet na Mars
14. 08. 2000 00.00
Ameriški profesor Longuski je izračunal, da bi bilo leto 2014 najbolj varno leto za pristanek vesoljske ladje s človeško posadko na Marsu. V dneh okoli 14. februarja 2014 bodo bili planeti Zemlja, Mars in Venera tako razporejeni, da bo vesoljski polet takrat najbolj varen. Gravitacijske sile teh treh planetov bodo omogočale več varnostnih izhodov. Če bi se recimo vesoljska ladja pokvarila na poti na Mars, bi lahko pristala na Veneri, kasneje pa varno poletela proti Zemlji. Gravitacija Venere bi pripomogla k varnemu povratku na Zemljo tudi, če bi se pokvaril glavni motor vesoljskega plovila, ko bi bilo to že na Marsu. Ugodno razvrstitev planetov leta 2014 so ugotovili tudi Nasini znanstveniki že leta 1997.
Kitajska brez ozonu škodljivih snovi
10. 08. 2000 00.00
Kitajska je v desetih vejah industrije, tudi v avtomobilski in elektrotehnični, začela nadomeščati čistila, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, je danes sporočilo kitajsko ministrstvo za okolje. Program bodo izpeljali v devetih letih. Tako nameravajo do leta 2004 opustiti uporabo ogljikovega tetraklorida, do leta 2009 pa še metilnega kloroforma in CFC. Klorofluoroogljiki (CFC) naj bi povzročali tanjšanje ozonskega plašča v atmosferi, ki zemljo ščiti pred ultravijoličnimi žarki. Slednji povzročajo nastanek kožnega raka in prispevajo h globalnemu segrevanju ozračja. Kitajska je od leta 1991, ko je podpisala mednarodni sporazum o prepovedi uporabe ozonu škodljivih snovi, zmanjšala njihovo proizvodnjo in uporabo za 50.000 ton.
Rumba in Tango uspešno utirjena
10. 08. 2000 00.00
Dodatna ruska raketna stopnja vrste fregat je za Evropsko vesoljsko agencijo ESA včeraj v orbito okoli Zemlje uspešno utirila drugi par nemških satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango. Fregat in oba satelita so z rusko tristopenjsko raketo sojuz-U izstrelili popoldne na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu.
Peterle obiskal zamejske Slovence
05. 08. 2000 16.51
Zunanji minister Lojze Peterle je danes obiskal vas Štandrež pri Gorici, kjer so ga domačini seznanili s problematiko Jeremitišča, zaselka ob Štandrežu, kjer namerava goriška občina ponovno razlastiti slovensko zemljo, da bi nadgradila postajališče za tovornjake, t.i. avtoport. Peterle, ki ga je na obisku spremljal sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan, je slovenskim prebivalcem Štandreža obljubil konkretno pomoč, saj je po njegovem vloga zunanjega ministra tudi pri reševanju težav, ki jih imajo slovenski ljudje v Italiji in ne samo na relaciji Rim-Ljubljana. Obljubil je, da se bo takoj pogovoril s krajevnimi politiki, ki jih bo srečal nocoj v majhni vasici Sedilis pri Čenti (Tarcento), kamor je povabljen kot slavnostni govornik na slovesnosti ob prazniku miru.
Mir leta 2001 spet stalno naseljen
20. 07. 2000 09.22
Uprava družbe MirCorp, ki ima od februarja letos v najemu rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, je po sestanku v Koroljovu pri Moskvi danes sporočila, da bo postaja v letu 2001 spet stalno naseljena.
Haiderjev obisk sprožil nezadovoljstvo
09. 07. 2000 10.20
Včerajšnji obisk koroškega deželnega glavarja in nekdanjega vodje avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) v italijanskem mestu Jesolo je sprožil nemire, potem ko so Haiderju v tem mestu na severu Italije podelili naziv častnega meščana.
Kosmos-2371 utirjen v geostacionarno orbito
06. 07. 2000 13.53
Ruski umetni satelit Kosmos-2371, ki so ga za potrebe ruskega obrambnega ministrstva na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu včeraj izstrelili z raketo proton-K, je utirjen v geostacionarno orbito.
Kitajci pripravili novo vesoljsko ladjo
06. 07. 2000 08.33
Kitajska je praktično pripravljena na izstrelitev izpopolnjene inačice vesoljske ladje vrste shenzhou, poroča kitajski tisk. Prva kitajska vesoljska ladja Shenzhou je novembra lani 14-krat obkrožila Zemljo in pristala na področju Notranje Mongolije na ozemlju Kitajske.
Soprog monaške princese se opravičuje
03. 07. 2000 10.02
Soprog monaške princese Caroline, hannovrski princ Ernst August, se je z oglasom čez celo stran v turškem časopisu Hurriyet opravičil za uriniranje na turški paviljon na svetovni razstavi Expo 2000 v Hannovru. Prince je še minuli teden za konservativni nemški časnik Frankfurter Algemeine Zeitung zanikal lulanje na zid turškega paviljona. Priznal je sicer, da se je olajšal, ''vendar nikakor ne na turško zemljo''. V oglasu v turškem časopisu pa je zapisal: ''Moja dolžnost je, da turški javnosti povem, da uriniranje med obiskom Expa 2000 ni bilo zavestno dejanje. Skupaj z družino želim z vsem srcem izraziti svoje navdušenje in prijateljstvo do turške kulture in naroda.'' V Turčiji so se z ogorčenjem odzvali na poročanje tabloida Bild, najbolj branega časopisa v Nemčiji, ki je objavil tudi sporne fotografije. Te so nato preplavile turške časopise. Ostre kritike so deževale tudi iz nemških uradnih političnih krogov.
Hannovrski princ se brani
28. 06. 2000 14.53
Hannovrski princ Ernst-August si je v današnji izdaji nemškega dnevnika Frankfurter Algemeine Zeitung privoščil kar celo stran, na kateri se brani pred napadi dnevika Bild, ki je objavil fotografije princa, kako urinira na turški paviljon na Expu 2000.
Leonardo Da Vinci praoče padala
28. 06. 2000 12.14
Anglež Adrian Nicholas je 500 let po smrti umetnika in znanstvenika, enega največjih umov vseh časov, Leonarda Da Vincija dokazal, da je izumitelj praoče padala. Leonardo Da Vinci je že leta 1483 skiciral padalo, ki je imelo obliko piramide in zapisal, da >>se s to napravo lahko človek vrže z velike višine in bo pristal na zemlji nepoškodovan<<.
Izdelali miniaturen satelit
21. 06. 2000 15.03
Angleški znanstveniki so izdelali miniaturen satelit z imenom Snap, ki v višino meri zgolj 33 centimetrov. Njegova izdelava zahteva, za vesoljske raziskave borih 100.000 funtov. Njegova naloga bo čiščenje Zemljine orbite, v kateri po 40 letih raziskovanja kroži ogromno t.i. vesoljskih smeti. Te predstavljajo različno veliki delci vesoljskih plovil pa tudi delčki barv. Ti majhni koščki krožijo v Zemljini orbiti s hitrostjo 30.000 kilometrov na uro in se lahko zaletijo v satelite z močjo, ki je enaka, kakor če bi se v satelit zaletel tovornjak s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Tak trk pa bi lahko precej poškodoval krožeče satelite.
Projekt Odtisi v odtenkih barv
05. 06. 2000 17.45
Dušan Šuštaršič je svoj novi multimedialni projekt poimenoval Odtisi v odtenkih barve (O.V.O.B.), na ploščadi pred Cankarjevim domom pa bo na ogled od danes do 11. junija. Ob drevišnjem odprtju ob 20. uri, kakor tudi ob koncu dogodka, bodo na stene Cankarjevega doma projicirali izbrane detajle, vse bo spremljala poljudnoznanstvena glasba. Avtor je projekt - ta združuje barvne elemente iz plastik, kovin, korenin, kamnin, stekla, zob in kosti, z delovanjem preoblikovanih v vodo, zemljo, zrak in ogenj - pripravil s sodelavci z različnih ustvarjalnih področij.
Stolp v Pisi odprt leta 2001
02. 06. 2000 14.00
Poševni stolp v Pisi naj bi junija prihodnje leto spet odprli za obiskovalce. To je po uspešnih sanacijskih delih sporočil strokovni odbor. Nagnjenost stolpa so uspeli zmanjšati za 12 centimetrov tako, da so izpod njegovih temeljev odstranili zemljo in ga s pomočjo uteži povlekli v bolj vzravnan položaj. Stolp, sicer 58 metrov visok zvonik stolnice v Pisi, je za obiskovalce zaprt od leta 1990.
Slovo Atlantisa od MVP
27. 05. 2000 17.13
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadka se je po skoraj šestih dneh skupnega poleta z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), zunanjih in notranjih popravilih in vzdrževalnih delih na postaji, davi 381 kilometrov nad Kazahstanom ločil od MVP in bo v ponedeljek pristal na Zemlji.
Delta 2 utirila satelit za GPS
11. 05. 2000 11.07
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi je ameriško vojaško letalstvo ob napovedanemu času, to je davi ob 3.48 po srednjeevropskem času, z izstrelitvene rampe 17A izstrelilo ameriško tristopenjsko nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je približno 25 minut kasneje za globalni satelitski sistem določanja položaja (GPS) v začasno prehodno orbito utirila Navstarov vojaški navigacijski satelit 2R-4.