zgodbo
Avtor zgodb o Sherlocku Holmsu naj bi bil morilec
14. 09. 2000 00.00
Britanski pisatelj Sir Arthur Conan Doyle, ki je ustvaril znanega detektiva Sherlocka Holmsa, naj bi tudi sam moril. Angleški amaterski detektiv in nekdanji pogrebnik, 58-letni Rodger Garrick-Steele je namreč prepričan, da je Doyle zastrupil svojega kolega Bertrama Flecherja Robinsona in mu ukradel zamisel za najslavnejšo Holmesovo dogodivščino, ki jo je zapisal v zgodbi Baskervillski pes. Predstavnik britanskega Scotland Yarda je povedal, da so že navezali stike z Gerrick-Steelom, ki jim je predal tudi dokazni material, vendar pa bo zločinca težko preganjati, saj je že 70 let mrtev. Garrick-Steele je enajst let raziskoval odnose med Doylom in Fletcherjem Robinsonom . Z raziskovanjem je začel, potem ko se je v 80. letih vselil v hišo na posestvu Park Hill v bližini nacionalnega parka Dartmoor na jugozahodu Anglije. Sprva ni vedel, da se Doylova zgodba o baskervillskem psu odvija ravno v tej hiši. Nekega dne pa je Garrick-Steele odkril, da je hiša nekoč pripadala Flecherju Robinsonu, Doyle pa ga je obiskal leta 1900. Ta mu je povedal legendo o velikem psu, ki straši v bližnjem močvirju, in Doylu tudi pokazal zgodbo, ki jo je napisal po omenjeni legendi z naslovom Pustolovščina v Dartmooru. Doyle je brez Fletcher Robinsonovega dovoljenja zgodbo uporabil kot osnovo za svoj roman o baskervillskem psu, ki je postal velika uspešnica. Doyle je obogatel in leta 1902 dobil plemiški naslov Sir. Zaradi strahu, da bi prevara prišla na dan, je Doyle leta 1907 posegel po skrajnem sredstvu. Doyle, ki je bil po poklicu zdravnik, je svojega kolega zastrupil s mešanico pomirjeval in zdravil proti bolečinam. Z umorom pa naj bi oče Sherlocka Holmesa hotel prikriti tudi svoje razmerje z Fletcher Robinsonovo soprogo. Poznavalec Arthurja Conana Doyla je dejal, da razlaga sploh ni tako napačna, saj zgodba o psu brez pomoči Fletcher Robinsona ne bi nikoli nastala, Doyle pa se mu zanjo ni nikoli zahvalil.
Buena Vista Social Club kmalu na TV
31. 08. 2000 00.00
Film Buena Vista Social Club režiserja Wima Wendersa bo na televizijske sporede prišel prej kot pričakovano. Že 2. septembra si ga bodo lahko ogledali gledalci Premiere World, konec leta pa tudi gledalci nemško-francoskega programa Kulturkanal Arte, ki je tudi prispeval k financiranju filma. Ponavadi lahko film, posnet z javno subvencijo, prvi dve leti uporabljajo le kinematografi in izposojevalnice video kaset. Kot je povedal nemški vodja Pay-TV-Kanal Studio Universal Wolfram Winter, so za predvajanje filma na televiziji dobili izjemno dovoljenje, saj v kinodvoranah film ne prinaša več dobička. Film Buena Vista Social Club, ki pripoveduje zgodbo skupine kubanskih glasbenikov, ki so v petdesetih letih nastopali v sedaj že dolgo zaprtem Social Clubu v delu kubanske prestolnice Havane, imenovanem Buena Vista, je premier v kinih doživel leta 1999.
Daryl Hannah v igri Sedem let skomin
28. 08. 2000 00.00
Ameriška igralka Daryl Hannah bo v novi gledališki predstavi producenta Laurenca Myersa odigrala vlogo, ki jo je leta 1955 v komediji Sedem let skomin proslavila hollywoodska diva Marilyn Monroe. Vendar ne pričakujte, da boste tudi njej, tako kot nesmrtni Marylin, gledali pod krilo. Daryl ne bo upodabljala Marylin, poudarja Myers. Zgodbo o starejšem poročenem gospodu, ki je med poletjem sam doma in sanja o dekletu iz sosednje hiše, je napisal George Axelrod, komedija pa naj bi na londonske odre prišla oktobra. Myers sicer poudarja, da je izbral za vlogo Daryl, ker je odlična komedijantka, če bo za obiskovalce londonskih gledališč odvrgla obleke, kot so to nedavno storile filmske igralke Nicole Kidman, Kathleen Turner in Jerry Hall, pa za zdaj še ni jasno.
Zloglasni britanski vohun se je predal
21. 08. 2000 00.00
Nekdanjega britanskega vohuna Davida Shaylerja so le nekaj ur po njegovi aretaciji spet izpustili na prostost. 34-letni "odpadniški" vohun se je po triletnem begu danes vrnil v domovino in se v spremstvu svojega odvetnika v Dovru predal britanski policiji. "Odpadniški" britanski vohun Shayler je v Francijo pobegnil pred tremi leti, ko je nekemu časopisu prodal zgodbo o vpletenosti britanske obveščevalne agencije MI-5 v načrtovanje atentata na libijskega voditelja Gadafija, ki jo je kasneje objavil tudi na internetu. Zgodbo so oblasti takrat odločno zanikale, Shayler pa pravi, da jo bo tokrat podprl z dokazi.
Katie toži Penguin
09. 08. 2000 00.00
Penguin Books, založniška hiša, je maja meseca objavila knjigo katie.com, zgodbo o dekletu Katie Tarbox, ki jo je preko interneta nadlegoval pedofil in jo nato tudi zlorabil. V Veliki Britaniji pa ima Katie Jones že od leta 1996 spletno stran na naslovu katie.com. Ko so kar naenkrat na njen elektronski naslov začela prihajati pisma sočutja in izpovedi ljudi, ki so doživeli podobne napade, je ugotovila, kaj je temu razlog. Sedaj Katie Jones toži založbo Penguin, ker je izdala knjigo z naslovom spletne domene, ki je v njeni lasti.
Filmski festival v Motovunu
28. 07. 2000 15.04
Na II. motovunskem filmskem festivalu v istrskem mestecu Motovun bodo od 1. do 5. avgusta prikazali več kot 60 filmov, nastalih v majhnih produkcijah ali v manj znanih kinematografijah. Na festivalu bo moč videti tudi filmske zmagovalce z nekaj pomembnih mednarodnih filmskih festivalov, med njimi Plesalko v temi Larsa von Trierja, resnično zgodbo Davida Lyncha, Magnolijo Paula Thomasa Andersona, kitajski Naliv Zhanga Yanga in film Kikujiro Japonca Takešija Kitana. Glavni program bo potekal dopoldne v dvorani, zvečer pa na glavnem trgu, kjer lahko projekcije spremlja 600 do 700 gledalcev. Na jutranjih projekcijah bodo zavrteli najboljše filme z letošnjih festivalov po Hrvaški, kot so Pulj, Požega, Split, zagrebški Animafest in Dnevi hrvaškega filma, popoldanske filmske predstave pa bodo v znamenju hrvaškega dokuemntarnega filma in retrospektive novega francoskega filma.
Roberto Benigni bo Pinocchio
27. 07. 2000 15.46
Italijanski filmski igralec Roberto Benigni, ki je bil za film Življenje je lepo nagrajen tudi z več oskarji, se bo v svoji naslednji filmski stvaritvi posvetil zgodbi Ostržka. Filmsko zgodbo bo posnel po istoimenski knjigi Carla Collodija. Scenarij bo napisal njegov dolgoletni sodelavec Vincenzo Cerami, v filmu o Ostržku pa bo sodelovala tudi Benignijeva soproga, igralka Nicoletta Braschi. Benigni je italijanskim medijem med drugim povedal, da si že leta, morda celo od rojstva želi, da bi mu ''zrastel nos''. Igralec pa se tudi sicer primerjal s ''Pinochhiom'', ki mu je nos zrastel vsakič, ko se je zlagal. Za zdaj še ni znano, kdaj bodo začeli snemati film.
Kingov roman na internetu
21. 07. 2000 14.32
Eden najuspešnejših ameriških piscev Stephen King se bo na bralce prvič obrnil neposredno prek interneta. Kultni avtor je namreč napovedal, da bo v ponedeljek, 24. julija začel na internetu po poglavjih objavljati svoj novi roman The Plant. Željni bralci si ga lahko ''snamejo'' s spletne strani <A HREF=http://www.stephenking.com/ target=_blank>www.stephenking.com</A>, je v četrtkovi izdaji poročal Washington Post. Kingova založba Simon & Schuster pri projektu ne sodeluje, kar je prvi primer, da bo založba, ki tiska in izdaja knjige nekega avtorja, povsem izključena pri objavi njegovega dela, poudarja časnik. Stephen King pri poskusu stavi povsem na več milijonov svojih oboževalcev. V ponedeljek bo na medmrežju objavil prvo poglavje, ko pa bo več kot 75 odstotkov vseh bralcev, ki so si poglavje sneli z interneta, plačalo po en dolar, bo knjigo pisal naprej. V nasprotnem primeru bo King po svojih besedah pisanje opustil. Kot pravi, ne ve, ali mu bo eksperiment uspel. ''Vem le to, da imam prekleto dobro zgodbo, in če mi bodo plačali, jo bom povedal,'' je povedal King.
Gledališko-pesniški večer
19. 07. 2000 14.06
V okviru 16. poletnih kulturnih prireditev v Velenju bo nocoj ob 20.30 na velenjskem gradu na sporedu gledališko-pesniški večer. Projekt Romane Ercegovič Molitev v zemlji je univerzalna zgodba človekovega hrepenenja po domu, vrnitvi v zavetje lastne duše, kjer se človek znova počuti ljubljenega in zna ljubiti. Kulturne prireditve organizira Kulturni center Ivana Napotnika iz Velenja.
Srednjeveška farsa v Piranu
18. 07. 2000 10.00
V Tartinijevem gledališču v Piranu bo v sredo, 19. julija, premierna uprizoritev Burke o doktorju Petelinu v režiji Vita Tauferja. Kot so povedali na redni festivalski novinarski konferenci v Piranu, je režiser besedilo skoraj v celoti ohranil in ga le dopolnil z nekaj sodobnimi dodatki. Izvirno besedilo La Farce de Maître Pierre Pathelin neznanega francoskega avtorja sta leta 1935 v slovenski jezik prevedla Kristina Vrhovec in Emil Smasek.
Film o Elianu?
03. 07. 2000 09.08
Izgleda, da se medijski cirkus v ZDA okoli kubanskega dečka Eliana Gonzalesa še ni polegel, saj več televizijskih postaj in vsaj neki filmski studio pripravljajo filmsko zgodbo o njem, so pred dnevi poročale ameriške radijske postaje. Televizijska postaja CBS namerava posneti nadaljevanko o Elianu kot junaku zgodbe, ki naj bi osvetlila politično ozadje prepirov okoli dečkove vrnitve v domovino. Tudi televizijska družba Fox Family Channel pripravlja ''projekt Gonzales''. Televizijski film naj bi predvajali najkasneje jeseni. Snemanje filma za veliko platno je kot prva napovedala neodvisna družba Filmworld. Zanimanja za snemanje filma o Elianu za zdaj ni pokazal še nobeden od velikih hollywoodskih studijev.
Wes Craven napisal prvi roman
09. 06. 2000 11.03
Ameriški filmski režiser Wes Craven, znan po triologiji grozljivk Krik, je napisal svoj prvi roman. Kot je v v pogovoru za revijo TV Movie povedal ta 60letnik, naj bi zgodbo romana z naslovom Fountain Society na filmsko platno prensel studio režiserja Stevena Spielberga DreamWorks. Sicer pa sta samo prva dva dela iz serije Krik v ZDA zaslužila več kot 200 milijonov dolarjev, medtem ko je treti del prislužil še dodatnih 88 milijonov dolarjev.
Lindi Grant nagrada Orange
07. 06. 2000 13.35
Britanska pisateljica Linda Grant je za roman <i>Ko sem živela v sodobnih časih </i>(When I Lived in Modern Times) prejela nagrado Orange za žensko prozo, ki jo spremlja denarna nagrada v višini 30.000 funtov.
Je Drakula irskega porekla?
29. 05. 2000 21.27
Irski strokovnjak za folkloro in keltsko zgodovino Bob Curran je v univerzitetnem časopisu History Ireland objavil tezo, da bi grof Drakula, vampir, ki je navdihnil številne filmske ustvarjalce, lahko bil irskega porekla. Po splošno veljavnem prepričanju je lik grofa Drakule navdihnila zgodba o romunskem tiranu Vladu l'Empaleurju, ki naj bi živel v Karpatih, natančneje v Transilvaniji na območju današnje Romunije. Bram Stoker, ki je prvi napisal zgodbo o grofu Drakuli že leta 1897, je bil rojen v Dublinu in nikoli ni obiskal vzhodne Evrope, zato Curran ocenjuje, da je Stoker navdih za zgodbo našel v vodji klana severnoirske grofije Londonderry, ki se je imenoval Abhartach. Tako kot Vlad naj bi bil tudi on tiran, v skladu z nekim starim irskim običajem pa naj bi pil ''pokvarjeno'' človeško kri. Po legendi naj bi Abhartach vstal iz grobnice, zato da bi se odžejal s krvjo svojih podanikov. Profesor je svojo domnevo sklenil z vprašanjem, ali lahko izvor legende o Drakuli resnično umestimo v Romunijo.
Posebne nagrade na cannskem filmskem festivalu
22. 05. 2000 09.03
Poleg enajstih uradnih filmskih nagrad - palm, ki so jih včeraj med 23 filmi tekmovalnega programa podelili na 53. filmskem festivalu v Cannesu, so med predstavljene filme podelili več posebnih nagrad.
Slovenski ''vizionarki novega tisočletja'' gresta na Florido
03. 05. 2000 17.34
Veleposlanica Združenih države Amerike v Sloveniji Nancy Ely-Raphael je danes sprejela slovenski nagrajenki svetovnega tekmovanja Vizionarji novega tisočletja 12-letno Jožico Zupančič iz Pišec in 14-letno Aleksandro Radovič iz Rakeka. Nagrajenkama tekmovanja, ki sta ga v sodelovanju z Unescom pripravili korporacija McDonald's in družba Walt Disney, je ameriška veleposlanica zaželela obilo sreče na njunem potovanju na Florido, kjer se bosta udeležili srečanja 2000 otrok iz več kot 90 držav, prav tako zaslužnih za izjemne dosežke v svojih lokalnih skupnosti.
Umrla Rosa Carniato Benetton
03. 05. 2000 16.29
Velika dama italijanskega modnega imperija, Rosa Carniato Benetton, je sinoči v 87-letu starosti v bolnišnici v Trevisu umrla za posledicami kapi, so danes poročali italijanski mediji.
Albright in Solana o vlaganjih
01. 05. 2000 12.16
V organizaciji odvisne ameriško-evropske organizacije Inštitut Vzhod Zahod bo jutri v New Yorku konferenca z naslovom Proti integrirani Evropi: Možnosti vlaganj v Jugovzhodni Evropi. Visoki predstavniki svetovne skupnosti, vodilni gospodarstveniki in najvišji predstavniki večine držav Jugovzhodne Evrope se bodo na srečanju posvetili možnostim, ki jih ta regija nudi tujim vlagateljem. Srečanja se bodo med drugimi udeležili ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, nekdanji finski predsednik in sopredsedujoči glavnemu odboru Inštituta Vzhod Zahod Martti Ahtisaari ter predsednik Zavoda za odprto družbo George Soros.
Easter Night Y2k v AG
22. 04. 2000 16.26
Nocoj si v izolski Ambasadi Gavioli lahko ogledate nepozaben party. Vznesenost velikonočnih čustev se v klubsko življenje ponovno prenaša prek avstrijske naveze didžejev, ki ji tudi sicer večkrat gostimo na naših plesiščih. Umetniki kot so Eric Fischer, Virgin Helena, Turnmaster Tim, Mike Vinyl, Marco Marino, spadajo v posebno sfero glasbenih doživetij, saj v sklopu svojih setov vedno pričarajo tudi delček svoje nacionalne podobe spojene z lastno podobo zvočne pokrajine.
Brassa na ogled v Pompidou
22. 04. 2000 15.57
V pariškem centru Georges Pompidou so pred dnevi odprli razstavo 530 del umetnika madžarskega rodu Gyule Halasza, bolj znanega po vzdevku Brassa. To bo prva retrospektiva njegovih del v Franciji. Do 26. junija si bo moč ogledati fotografije, skice, skulpture in dokumente iz zasebnega arhiva. Brassa, ki ga je pisatelj Henry Miller poimenoval kar ''oko Pariza'', je večino življenja deloval v francoski prestolnici, umrl pa je leta 1984 v Nici. Napisal je tudi dve literarni deli: Zgodbo o Marie in Pogovore s Picassom, najbolj znan pa je po svojih fotografijah Pariz ponoči (1931) in Skrivni Pariz (1976).
Clugova Bachelorette in Joossova Zelena miza
15. 04. 2000 10.06
Druga baletna premiera ljubljanske operno-baletne hiše bo drevi ob 20. uri v dveh delih. Prvi je avtorska koreografija One - Bachelorette v Sloveniji delujočega romunskega koreografa Edwarda Cluga za pet plesalk in dva plesalca, drugi pa Zelena miza, eno ključnih del sodobnega baleta, postavljeno po izvirni koreografiji Kurta Joossa iz leta 1932.
So mobilni telefoni varni?
13. 04. 2000 21.23
Včeraj smo razkrinkali zgodbo o medmrežnem programu. Z njegovo pomočjo ni moč zasuti mobilnih telefonov s SMS sporočili, še manj pa sesuti sistema, so danes zagotovili pri operaterju mobilne telefonije.
Film Nuba, čisti ljudje še dvakrat v kinoteki
12. 04. 2000 21.20
Zaradi izrednega zanimanja je <A HREF=http://kinoteka.si/ target=_blank>Slovenska kinoteka</A> na spored drevi ob 19. uri in 17. aprila ob isti uri uvrstila novi, 62-minutni dokumentarni film Maje Weiss in Toma Križnarja Nuba, čisti ljudje, posnet po istoimenski Križnarjevi knjigi v produkciji Bela filma in izobraževalnega programa TV SLovenija. Film so najprej videli na nedavnem portoroškem filmskem festivalu, v začetku aprila pa v Ljubljani v kinoteki.
Sporna selitev tajnih dokumentov
10. 04. 2000 20.20
Obrambno ministrstvo se je končno odzvalo na našo zgodbo o selitvi tajnih arhivov obveščevalno-varnostne službe iz izpostav v ljubljansko centralo. Na ministrstvu zavračajo sume, da ima selitev tajnih dokumentov politično ozadje, toda njihovi argumenti niso posebej prepričljivi.
Zakaj selijo tajne dokumente?
07. 04. 2000 20.45
Na naše včerajšnje poročanje o veliki selitvi tajnega gradiva obveščevalno varnostne službe iz izpostav v ljubljansko centralo se obrambno ministrstvo ni odzvalo. S tem pa je še poglobilo sume, da ima selitev tajnih dokumentov tik pred razpadom vlade politično ozadje. Sume še dodatno spodbuja dejstvo, da ne parlamentarna komisija za nadzor tajnih služb ne odbor za obrambo o zadevi nista vedela ničesar. Kot trdijo naši viri, je bilo v obveščevalni službi obrambnega ministrstva danes zelo vroče. Direktorja službe Bojana Vavtarja je sinočnja objava zaupnega dokumenta o selitvi tajnih arhivov močno razburila, posebna skupina kriminalistov obveščevalno varnostne službe pa že raziskuje, kako je strogo zaupni dokument sploh prišel v naše roke. Toda o pomenu dokumenta vsi molčijo, vključno z obrambnim ministrom Francijem Demšarjem, ki je Vavtarju neposredno nadrejen in za njegove napake tudi odgovoren.
Les Theatreux v Lutkovnem gledališču
01. 04. 2000 09.48
V ljubljanskem Lutkovnem gledališču se bo danes, ob 21. uri, s predstavo Le Professeur predstavilo študentsko gledališče Les Theatreux z oddelka za francoski jezik Filozofske Fakultete.
Nagrada na mednarodnem natečaju
23. 03. 2000 11.36
Prvo nagrado za najboljši filmski scenarij na mednarodnem razpisu Centra za dramsko umetnost v Zagrebu sta prejela slovenska avtorja Feri Lainšček in Igor Likar za scenarij z naslovom Črni klovn. O nagradi je odločala strokovna komisija v sestavi Rajko Grlič, Koraljka Meštrovič, Igor Koršič in Mislav Brumec.
Wenders v Rimu predstavlja knjigo fotografij s Kube
17. 03. 2000 20.57
Svetovno uveljavljeni filmski režiser Wim Wenders bo danes v italijanski prestolnici javnosti predstavil knjigo fotografij, posnetih v času snemanja filma Buena Vista Social Club, ki smo ga v Ljubljani videli minuli teden v okviru dnevov svetovnega dokumentarnega filma v Cankarjevem domu.
Heroinska afera se še nadaljuje
16. 03. 2000 21.41
Andrej Hartman, ki je včeraj v Kranju dobil 15 let zapora zaradi tihotapljenja heroina, bo v kratkem še enkrat stopil pred sodnike. Tokrat mu obtožnica očita, da je skupaj z bratom organiziral prevoz skoraj 200 kg heroina iz Bolgarije v Slovenijo.
Kriminalna ali politična zgodba?
06. 03. 2000 21.04
Kraja službenega avtomobila, ki ga je uporabljal podpredsednik vlade Marjan Podobnik, je vedno manj kriminalna in vedno bolj politična zgodba. Zdaj je na potezi predsednik države, saj je Marjan Podobnik za krajo obtožil ljudi iz njegovega kabineta. Obtožbe so resne, z njimi se ukvarjajo kriminalisti, v naslednjih dneh pa lahko pričakujemo prva poročila o izsledkih preiskave. Imamo pa že nekatere podrobnosti.