zgodbo
Kinoušesni glasbeni solsticij
21. 12. 2000 00.00
Iz cikla Kino-uho:glasbeni solsticij bosta nocoj v Slovenski kinoteki na sporedu dva filma švicarskega režiserja Stefana Schwieterta, ki se je specializiral prav za glasbene dokumentarce. Tako se bo najprej odvrtel Balzam za dušo, ki opisuje zgodbo starih klezmerskih glasbenikov, nato pa še letos posneta Hudičeva harmonika, ki se ukvarja s starosto karibskih godb, več kot 90-letnim pevcem in harmonikarjem Franciscom 'Pachom' Radom.
Izšle Beštije Izarja Lunačka
20. 12. 2000 00.00
Živalim, ženskam in drugim beštijam, je zapisano na začetku knjige stripov Izarja Lunačka, in kot je povedal avtor na torkovi predstavitvi svojih Beštij, skozi svoje risbe išče tisto končno mejo, ki ločuje žival in človeka. Naslov Beštije to vsekakor ponazarja, saj so beštije zverine, živali. V njih je zbrano avtorjevo najboljše delo od leta 1995. Knjiga je izšla pri založbi Gyrus, oblikovno opremo pa je prispeval avtor sam in Robi Ilovar.
Festival dokumentarnega filma
23. 11. 2000 00.00
V program Mednarodnega festivala dokumentarnega filma (IDFA), ki se od 22. do 30. novembra odvija v Amsterdamu, je uvrščen tudi hrvaški dokumentarec z naslovom O kravah in ljudeh, v režiji Zrinke Matijević in Nebojše Slijepčevića. Film o zakonskem paru iz Medulina je bil posnet lani na Dokumentarni delavnici Imaginarne akademije v Grožnjanu.
Slovenci v Himalaji
22. 11. 2000 00.00
Štirideset let mineva odkar smo Slovenci začeli pisati alpinistično zgodbo v Himalaji. Pozneje kot nekateri narodi, toda z načelom, če hočeš ujeti vlak, moraš biti hitrejši od njega, so Slovenci v zadnjem desetletju ena od vodilnih sil svetovnega alpinizma. Leta 1960 se je sedemčlanska odprava, takrat še pod jugoslovansko trobojnico, prvič v zgodovini odpravila v Himalajo. Takrat so se povzpeli na Trisul II (6690 m) in Trisul III (6170 m). Leta 1975 so slovenski alpinisti osvojili prvi osemtisočak, 1995 pa še zadnjega.
Sontagova prejela nagrado
16. 11. 2000 00.00
Ameriška pisateljica Susan Sontag je za roman V Ameriki (In America) na Manhattnu prejela ameriško nacionalno nagrado za književnost - National Book Award, vredno 10.000 dolarjev.
Nove razsežnosti incidenta v vojašnici
13. 11. 2000 00.00
Incident v novomeški vojašnici, ko je častnik sredi prepira s skupino vojakov streljal v zrak, dobiva večje razsežnosti kot dogodek opisuje Ministrstvo za obrambo. Pobegli vojaki, ki so se sinoči vrnili v vojašnico, so nam namreč povedali čisto drugačno zgodbo.
Italijanski kandidat za oskarja
10. 11. 2000 00.00
Film Marca Tullia Giordana z naslovom Sto korakov (I cento passi), ki je na letošnjem beneškem filmskem festivalu prejel zlatega leva za najboljši scenarij, in si ga lahko ogledate tudi na ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe, je italijanski kandidat za oskarja v kategoriji tujih filmov, so sporočili iz združenja italijanske filmske industrije. Film predstavlja resnično zgodbo o mladem Siciljancu Peppinu Impastatu, ki se v začetku 70. let upre mafiji in je bil ubit v atentatu leta 1978.
Podelili francosko literarno nagrado Femina
08. 11. 2000 00.00
Ameriška pisateljica Jamaica Kincaid je sinoči prejela francosko literarno nagrado Femina za najboljši tuji roman. Nagrado je prejela za roman Moj brat, ki je izšel leta 1997. Roman pripoveduje življenjsko zgodbo njenega brata Devona, ki je leta 1996 umrl za aidsom.
Homo Erectus v Cankarjevem domu
06. 11. 2000 00.00
V Cankarjevem domu je bila gledališka predstava Homo Erectus, videofilm in performans režiserke in scenaristke Eme Kugler.
Predvolilna mrzlica v ZDA
05. 11. 2000 00.00
Demokratska in Republikanska stranka se bosta 7. novembra podali v boj za osvojitev večine v obeh domovih ameriškega kongresa, od katere bo odvisna tudi zmožnost uresničevanja predvolilnih obljub obeh glavnih predsedniških kandidatov - Georga Busha in Ala Gora. Republikanci imajo v 100-članskem senatu 54 sedežev,
Emir Kusturica na turneji po Nemčiji
19. 10. 2000 00.00
Mednarodno priznani jugoslovanski režiser Emir Kusturica se bo kot bas kitarist z zasedbo No Smoking Orchestra odpravil na turnejo po Nemčiji ob izidu njihovega novega albuma z naslovom Unza Unza Time. Prvi nastop so imeli že v sredo zvečer v studiu radijske postaje Radio svobodni Berlin v okviru mednarodnega tekmovanja radijskih in televizijskih postaj Prix Europa 2000. Orkester je zaslovel z glasbo, ki je mešanica rocka in tradicionalne ciganske glasbe. Kusturica, ki se je z No Smoking Orchestra že lani odpravil na turnejo po Nemčiji, igra bas kitaro v skupini že 15 let. "Tega ne počnem zaradi denarja, ampak iz veselja," je povedal na novinarski konferenci v Berlinu. V Sarajevu rojeni režiser je zaslovel s filmom Oče na službeni poti, za katerega je v Cannesu prejel zlato palmo. Kusturica in No Smoking Orchestra bodo nastopili še v Frankfurtu, Düsseldorfu in Münchnu. Naslednji filmski projekt Kusturice naj bi bila mešanica fikcije in realnosti. Režiser namerava v Franciji posneti zgodbo o Cyranoju de Bergeracu z naslovom Nos.
Drama o črnskem trenerju
04. 10. 2000 00.00
V ameriških kinematografih so konec minulega tedna začeli predvajati dramo "Remember the Titans" s hollywoodskim zvezdnikom Denzlom Washingtonom v glavni vlogi, ki je po nekaterih izračunih že po prvih dneh predvajanja zaslužil 20,9 milijona dolarjev. Film po resnični zgodbi je režiral Boaz Yakin, prikazuje pa črnskega trenerja, ki poskuša umiriti strasti v rasno razdeljeni ekipi. Na drugem mestu po številu prodanih kart ta teden je najnovejša različica grozljivke iz leta 1973 "Izganjalec hudiča", ki je po dveh tednih v kinematografih zaslužil 7,2 milijona dolarjev. Tretje mesto pa je zasedel skoraj avtobiografski film Camerom Rowe z naslovom "Almost famous", ki prikazuje zgodbo o najstniku, zadolženem, da za glasbeno revijo Rolling Stone napiše članek o turneji neke rock skupine.
Knjižne prvenke treh pisateljic
04. 10. 2000 00.00
Knjige - prvenke Jasne Furlan, Danile Žorž in Eve Škofič Maurer, ki jih je izdala Založba Karantanija, imajo vsaka svojo preteklost in zgodbo. Storžek, zbirka zgodbic izpod peresa komaj 12-letne Jasne Furlan iz Lokavca pri Ajdovščini, je spodbudila založbo k akciji zbiranja in izdajanja knjig mladostnikov. Nov pisateljski korak študentke Danile Žorž, v krogih kolegov znane po zanimivih enodejankah, je kriminalka z znanstvenofantastično vsebino in naslovom Poskus. Meje svojega dosedanjega ustvarjanja presega tudi Eva Škofič Maurer, klovnesa, igralka in režiserka, ki je v fantazijskih zgodbicah v knjigi Črkolada popisala, kako so pravzaprav nastale črke naše abecede.
Mednarodni festival Lutke 2000
28. 09. 2000 00.00
Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) začenja sezono s premierama Kekca in "študijske" predstave igralke Iune Ornik na prvi dan tradicionalnega mednarodnega lutkovnega festivala, 2. oktobra. Selektorja festivala Lutke 2000, Saša Jovanovič in Blaž Lukan, ki napovedujeta festival kot pregled novih, sodobnih in svežih poetik lutkarskega ustvarjanja na pragu novega tisočletja, sta v tekmovalni in spremljevalni spored uvrstila 20 predstav osemnajstih ansamblov iz Slovenije in sedmih držav. Tik pred festivalom bo svoje dosežke pokazala še gledališka skupina Gledališča mladega sveta iz Leipziga, ki na delovni poti po Evropi te dni pripravlja svojo predstavo v LGL. Programsko direktorico LGL Barbaro Hieng Samobor veseli, da so se Kekca, prve predstave v sezoni s težiščem na "novih obdelavah klasike", lotili mlajši ustvarjalci: ob režiserju Saši Jovanoviču in Alešu Čaru - prirejevalcu besedila Josipa Vandota - še avtor glasbe Tomaž Grom. Predstavo o mitičnem otroškem junaku - "s humorjem, iznajdljivostjo in razbijanjem tabujev nam vliva voljo do življenja" - si je režiser Saša Jovanovič s sodelavci zamislil kot "spoj tradicije in sodobnosti". Kot akcijska žanrska predstava se ne izogiba ne "doti iz domače skrinje" ne močni filmski podobi junaka. Med vrsticami želi spregovoriti tudi o svetu današnjih odraslih. Da bi to dosegli, ustvarjalci novega Kekca - likovno ga je zasnovala Barbara Bulatovič - uporabljajo vsa izrazna sredstva sodobnega lutkovnega gledališča. Na malem odru, kjer od lanske sezone sodelavci LGL raziskujejo in se preizkušajo z avtorskimi projekti, bo Iuna Ornik (uro po koncu prve premiere) izvedla Lalanit - "burlesko za otroke". Na podlagi zgodbe o repi velikanki se je Ornikova, avtorica priredbe, likovne podobe in izvajalka - klovnesa v eni osebi, lotila predstave z jasnim hotenjem - otroke nasmejati. Ornikova je osebno naklonjena "revnemu gledališču", odrskemu izrazu, ki se pomaga s skromno scenografijo in kostumografijo, in kjer je najbolj pomembno, "kako povedati zgodbo na zanimiv način". Glasbeni sodelavec avtorice je Jože Šalej.
Avtor zgodb o Sherlocku Holmsu naj bi bil morilec
14. 09. 2000 00.00
Britanski pisatelj Sir Arthur Conan Doyle, ki je ustvaril znanega detektiva Sherlocka Holmsa, naj bi tudi sam moril. Angleški amaterski detektiv in nekdanji pogrebnik, 58-letni Rodger Garrick-Steele je namreč prepričan, da je Doyle zastrupil svojega kolega Bertrama Flecherja Robinsona in mu ukradel zamisel za najslavnejšo Holmesovo dogodivščino, ki jo je zapisal v zgodbi Baskervillski pes. Predstavnik britanskega Scotland Yarda je povedal, da so že navezali stike z Gerrick-Steelom, ki jim je predal tudi dokazni material, vendar pa bo zločinca težko preganjati, saj je že 70 let mrtev. Garrick-Steele je enajst let raziskoval odnose med Doylom in Fletcherjem Robinsonom . Z raziskovanjem je začel, potem ko se je v 80. letih vselil v hišo na posestvu Park Hill v bližini nacionalnega parka Dartmoor na jugozahodu Anglije. Sprva ni vedel, da se Doylova zgodba o baskervillskem psu odvija ravno v tej hiši. Nekega dne pa je Garrick-Steele odkril, da je hiša nekoč pripadala Flecherju Robinsonu, Doyle pa ga je obiskal leta 1900. Ta mu je povedal legendo o velikem psu, ki straši v bližnjem močvirju, in Doylu tudi pokazal zgodbo, ki jo je napisal po omenjeni legendi z naslovom Pustolovščina v Dartmooru. Doyle je brez Fletcher Robinsonovega dovoljenja zgodbo uporabil kot osnovo za svoj roman o baskervillskem psu, ki je postal velika uspešnica. Doyle je obogatel in leta 1902 dobil plemiški naslov Sir. Zaradi strahu, da bi prevara prišla na dan, je Doyle leta 1907 posegel po skrajnem sredstvu. Doyle, ki je bil po poklicu zdravnik, je svojega kolega zastrupil s mešanico pomirjeval in zdravil proti bolečinam. Z umorom pa naj bi oče Sherlocka Holmesa hotel prikriti tudi svoje razmerje z Fletcher Robinsonovo soprogo. Poznavalec Arthurja Conana Doyla je dejal, da razlaga sploh ni tako napačna, saj zgodba o psu brez pomoči Fletcher Robinsona ne bi nikoli nastala, Doyle pa se mu zanjo ni nikoli zahvalil.
Buena Vista Social Club kmalu na TV
31. 08. 2000 00.00
Film Buena Vista Social Club režiserja Wima Wendersa bo na televizijske sporede prišel prej kot pričakovano. Že 2. septembra si ga bodo lahko ogledali gledalci Premiere World, konec leta pa tudi gledalci nemško-francoskega programa Kulturkanal Arte, ki je tudi prispeval k financiranju filma. Ponavadi lahko film, posnet z javno subvencijo, prvi dve leti uporabljajo le kinematografi in izposojevalnice video kaset. Kot je povedal nemški vodja Pay-TV-Kanal Studio Universal Wolfram Winter, so za predvajanje filma na televiziji dobili izjemno dovoljenje, saj v kinodvoranah film ne prinaša več dobička. Film Buena Vista Social Club, ki pripoveduje zgodbo skupine kubanskih glasbenikov, ki so v petdesetih letih nastopali v sedaj že dolgo zaprtem Social Clubu v delu kubanske prestolnice Havane, imenovanem Buena Vista, je premier v kinih doživel leta 1999.
Daryl Hannah v igri Sedem let skomin
28. 08. 2000 00.00
Ameriška igralka Daryl Hannah bo v novi gledališki predstavi producenta Laurenca Myersa odigrala vlogo, ki jo je leta 1955 v komediji Sedem let skomin proslavila hollywoodska diva Marilyn Monroe. Vendar ne pričakujte, da boste tudi njej, tako kot nesmrtni Marylin, gledali pod krilo. Daryl ne bo upodabljala Marylin, poudarja Myers. Zgodbo o starejšem poročenem gospodu, ki je med poletjem sam doma in sanja o dekletu iz sosednje hiše, je napisal George Axelrod, komedija pa naj bi na londonske odre prišla oktobra. Myers sicer poudarja, da je izbral za vlogo Daryl, ker je odlična komedijantka, če bo za obiskovalce londonskih gledališč odvrgla obleke, kot so to nedavno storile filmske igralke Nicole Kidman, Kathleen Turner in Jerry Hall, pa za zdaj še ni jasno.
Zloglasni britanski vohun se je predal
21. 08. 2000 00.00
Nekdanjega britanskega vohuna Davida Shaylerja so le nekaj ur po njegovi aretaciji spet izpustili na prostost. 34-letni "odpadniški" vohun se je po triletnem begu danes vrnil v domovino in se v spremstvu svojega odvetnika v Dovru predal britanski policiji. "Odpadniški" britanski vohun Shayler je v Francijo pobegnil pred tremi leti, ko je nekemu časopisu prodal zgodbo o vpletenosti britanske obveščevalne agencije MI-5 v načrtovanje atentata na libijskega voditelja Gadafija, ki jo je kasneje objavil tudi na internetu. Zgodbo so oblasti takrat odločno zanikale, Shayler pa pravi, da jo bo tokrat podprl z dokazi.
Katie toži Penguin
09. 08. 2000 00.00
Penguin Books, založniška hiša, je maja meseca objavila knjigo katie.com, zgodbo o dekletu Katie Tarbox, ki jo je preko interneta nadlegoval pedofil in jo nato tudi zlorabil. V Veliki Britaniji pa ima Katie Jones že od leta 1996 spletno stran na naslovu katie.com. Ko so kar naenkrat na njen elektronski naslov začela prihajati pisma sočutja in izpovedi ljudi, ki so doživeli podobne napade, je ugotovila, kaj je temu razlog. Sedaj Katie Jones toži založbo Penguin, ker je izdala knjigo z naslovom spletne domene, ki je v njeni lasti.
Filmski festival v Motovunu
28. 07. 2000 15.04
Na II. motovunskem filmskem festivalu v istrskem mestecu Motovun bodo od 1. do 5. avgusta prikazali več kot 60 filmov, nastalih v majhnih produkcijah ali v manj znanih kinematografijah. Na festivalu bo moč videti tudi filmske zmagovalce z nekaj pomembnih mednarodnih filmskih festivalov, med njimi Plesalko v temi Larsa von Trierja, resnično zgodbo Davida Lyncha, Magnolijo Paula Thomasa Andersona, kitajski Naliv Zhanga Yanga in film Kikujiro Japonca Takešija Kitana. Glavni program bo potekal dopoldne v dvorani, zvečer pa na glavnem trgu, kjer lahko projekcije spremlja 600 do 700 gledalcev. Na jutranjih projekcijah bodo zavrteli najboljše filme z letošnjih festivalov po Hrvaški, kot so Pulj, Požega, Split, zagrebški Animafest in Dnevi hrvaškega filma, popoldanske filmske predstave pa bodo v znamenju hrvaškega dokuemntarnega filma in retrospektive novega francoskega filma.
Roberto Benigni bo Pinocchio
27. 07. 2000 15.46
Italijanski filmski igralec Roberto Benigni, ki je bil za film Življenje je lepo nagrajen tudi z več oskarji, se bo v svoji naslednji filmski stvaritvi posvetil zgodbi Ostržka. Filmsko zgodbo bo posnel po istoimenski knjigi Carla Collodija. Scenarij bo napisal njegov dolgoletni sodelavec Vincenzo Cerami, v filmu o Ostržku pa bo sodelovala tudi Benignijeva soproga, igralka Nicoletta Braschi. Benigni je italijanskim medijem med drugim povedal, da si že leta, morda celo od rojstva želi, da bi mu ''zrastel nos''. Igralec pa se tudi sicer primerjal s ''Pinochhiom'', ki mu je nos zrastel vsakič, ko se je zlagal. Za zdaj še ni znano, kdaj bodo začeli snemati film.
Kingov roman na internetu
21. 07. 2000 14.32
Eden najuspešnejših ameriških piscev Stephen King se bo na bralce prvič obrnil neposredno prek interneta. Kultni avtor je namreč napovedal, da bo v ponedeljek, 24. julija začel na internetu po poglavjih objavljati svoj novi roman The Plant. Željni bralci si ga lahko ''snamejo'' s spletne strani <A HREF=http://www.stephenking.com/ target=_blank>www.stephenking.com</A>, je v četrtkovi izdaji poročal Washington Post. Kingova založba Simon & Schuster pri projektu ne sodeluje, kar je prvi primer, da bo založba, ki tiska in izdaja knjige nekega avtorja, povsem izključena pri objavi njegovega dela, poudarja časnik. Stephen King pri poskusu stavi povsem na več milijonov svojih oboževalcev. V ponedeljek bo na medmrežju objavil prvo poglavje, ko pa bo več kot 75 odstotkov vseh bralcev, ki so si poglavje sneli z interneta, plačalo po en dolar, bo knjigo pisal naprej. V nasprotnem primeru bo King po svojih besedah pisanje opustil. Kot pravi, ne ve, ali mu bo eksperiment uspel. ''Vem le to, da imam prekleto dobro zgodbo, in če mi bodo plačali, jo bom povedal,'' je povedal King.
Gledališko-pesniški večer
19. 07. 2000 14.06
V okviru 16. poletnih kulturnih prireditev v Velenju bo nocoj ob 20.30 na velenjskem gradu na sporedu gledališko-pesniški večer. Projekt Romane Ercegovič Molitev v zemlji je univerzalna zgodba človekovega hrepenenja po domu, vrnitvi v zavetje lastne duše, kjer se človek znova počuti ljubljenega in zna ljubiti. Kulturne prireditve organizira Kulturni center Ivana Napotnika iz Velenja.
Srednjeveška farsa v Piranu
18. 07. 2000 10.00
V Tartinijevem gledališču v Piranu bo v sredo, 19. julija, premierna uprizoritev Burke o doktorju Petelinu v režiji Vita Tauferja. Kot so povedali na redni festivalski novinarski konferenci v Piranu, je režiser besedilo skoraj v celoti ohranil in ga le dopolnil z nekaj sodobnimi dodatki. Izvirno besedilo La Farce de Maître Pierre Pathelin neznanega francoskega avtorja sta leta 1935 v slovenski jezik prevedla Kristina Vrhovec in Emil Smasek.
Film o Elianu?
03. 07. 2000 09.08
Izgleda, da se medijski cirkus v ZDA okoli kubanskega dečka Eliana Gonzalesa še ni polegel, saj več televizijskih postaj in vsaj neki filmski studio pripravljajo filmsko zgodbo o njem, so pred dnevi poročale ameriške radijske postaje. Televizijska postaja CBS namerava posneti nadaljevanko o Elianu kot junaku zgodbe, ki naj bi osvetlila politično ozadje prepirov okoli dečkove vrnitve v domovino. Tudi televizijska družba Fox Family Channel pripravlja ''projekt Gonzales''. Televizijski film naj bi predvajali najkasneje jeseni. Snemanje filma za veliko platno je kot prva napovedala neodvisna družba Filmworld. Zanimanja za snemanje filma o Elianu za zdaj ni pokazal še nobeden od velikih hollywoodskih studijev.
Wes Craven napisal prvi roman
09. 06. 2000 11.03
Ameriški filmski režiser Wes Craven, znan po triologiji grozljivk Krik, je napisal svoj prvi roman. Kot je v v pogovoru za revijo TV Movie povedal ta 60letnik, naj bi zgodbo romana z naslovom Fountain Society na filmsko platno prensel studio režiserja Stevena Spielberga DreamWorks. Sicer pa sta samo prva dva dela iz serije Krik v ZDA zaslužila več kot 200 milijonov dolarjev, medtem ko je treti del prislužil še dodatnih 88 milijonov dolarjev.
Lindi Grant nagrada Orange
07. 06. 2000 13.35
Britanska pisateljica Linda Grant je za roman <i>Ko sem živela v sodobnih časih </i>(When I Lived in Modern Times) prejela nagrado Orange za žensko prozo, ki jo spremlja denarna nagrada v višini 30.000 funtov.
Je Drakula irskega porekla?
29. 05. 2000 21.27
Irski strokovnjak za folkloro in keltsko zgodovino Bob Curran je v univerzitetnem časopisu History Ireland objavil tezo, da bi grof Drakula, vampir, ki je navdihnil številne filmske ustvarjalce, lahko bil irskega porekla. Po splošno veljavnem prepričanju je lik grofa Drakule navdihnila zgodba o romunskem tiranu Vladu l'Empaleurju, ki naj bi živel v Karpatih, natančneje v Transilvaniji na območju današnje Romunije. Bram Stoker, ki je prvi napisal zgodbo o grofu Drakuli že leta 1897, je bil rojen v Dublinu in nikoli ni obiskal vzhodne Evrope, zato Curran ocenjuje, da je Stoker navdih za zgodbo našel v vodji klana severnoirske grofije Londonderry, ki se je imenoval Abhartach. Tako kot Vlad naj bi bil tudi on tiran, v skladu z nekim starim irskim običajem pa naj bi pil ''pokvarjeno'' človeško kri. Po legendi naj bi Abhartach vstal iz grobnice, zato da bi se odžejal s krvjo svojih podanikov. Profesor je svojo domnevo sklenil z vprašanjem, ali lahko izvor legende o Drakuli resnično umestimo v Romunijo.
Posebne nagrade na cannskem filmskem festivalu
22. 05. 2000 09.03
Poleg enajstih uradnih filmskih nagrad - palm, ki so jih včeraj med 23 filmi tekmovalnega programa podelili na 53. filmskem festivalu v Cannesu, so med predstavljene filme podelili več posebnih nagrad.
Slovenski ''vizionarki novega tisočletja'' gresta na Florido
03. 05. 2000 17.34
Veleposlanica Združenih države Amerike v Sloveniji Nancy Ely-Raphael je danes sprejela slovenski nagrajenki svetovnega tekmovanja Vizionarji novega tisočletja 12-letno Jožico Zupančič iz Pišec in 14-letno Aleksandro Radovič iz Rakeka. Nagrajenkama tekmovanja, ki sta ga v sodelovanju z Unescom pripravili korporacija McDonald's in družba Walt Disney, je ameriška veleposlanica zaželela obilo sreče na njunem potovanju na Florido, kjer se bosta udeležili srečanja 2000 otrok iz več kot 90 držav, prav tako zaslužnih za izjemne dosežke v svojih lokalnih skupnosti.